Psihicno maltretiranje in ustrahovanje od starejsega brata

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

V svojem sporočilu si zapisala, da je tvoj starejši brat s polnoletnostjo postal nesramen do tebe, ti govori grde besede in maltretira tvojega kužka. Njegovo obnašanje si že poskusila posneti, da bi pokazala sorodnikom, ki pa ne verjamejo, da je takšen. Sprašuješ se, kam bi šla, kako bi se odselila od doma in rešila situacijo.

Odnosi s sorojenci so pogosto zapleteni. Pričakovano je, da bi se morali dobro razumeti in zato pogosto dajamo velik pritisk na odnose z brati in sestrami. V resnici pa je odnos med sorojenci pogosto izpolnjen s spori in nestrinjanji, situacijo pa še dodatno zaplete dejstvo, da imamo s to osebo veliko skupne zgodovine in jo imamo radi, ker je naš družinski član. Pogosto se tudi zgodi, da se z odraščanjem naši interesi spreminjajo in imamo s sorojenci manj skupnega ter se oddaljimo. Rada bi ti torej sporočila, da v tem nisi sama. 

Kljub temu pa velja izpostaviti, da maltretiranje in grde besede, ki so izrečene z namenom, da bi te prizadele, v vsakem primeru niso primerne in opravičljive. Ali si se kdaj poskusila z bratom o tem pogovoriti? Si mu morda povedala, da te njegove besede prizadanejo in kako se pri tem počutiš? Včasih pomaga, če se z osebo pogovoriš in ji razložiš, kakšne posledice ima njeno vedenje in zakaj ti to ni prav. Pri tem si lahko pomagaš tudi z asertivnostjo. Gre za način komunikacije pri katerem se postaviš zase, zastopaš svoje želje in potrebe, pri tem pa si tudi spoštljiva do druge osebe in tako ne poglabljaš spora. S tabo delim povezavo do dveh člankov, kjer si lahko prebereš več o asertivnosti (vrste komunikacije, izražanje jeze na asertiven način).

Sama si že razmišljala o različnih načinih, kako bi se lahko umaknila iz situacije. V določenih primerih se je res dobro umakniti iz bližine oseb, ki nam povzročajo stisko, a kljub temu je pred tem dobro premisliti o drugih možnih rešitvah. Ena možnost je pogovor z bratom, kar sem opisala v prejšnjem odstavku. Prav tako pa bi se lahko o svojih občutkih poskusila pogovoriti s svojimi starši. V svojem vprašanju si omenila, da brat tega ni počel pred polnoletnostjo, saj mu prej starši tega tudi ne bi pustili. Zanima me, ali se ti zdi, da starši tega sedaj niso opazili, oziroma ali si jim ti že kdaj omenila? Ne glede na to, da je tvoj brat zdaj polnoleten, še vedno ima odnos s svojimi starši, ki temelji na dolgoletnem spoštovanju in mu oni še vedno verjetno predstavljajo določeno avtoriteto. Zato bi morda lahko pomagalo tudi, če bi se tvoji starši pogovorili z bratom. Skrajnje možnosti, kot je selitev od doma, naj morda še malenkost počakajo. Tudi če bi se na ta način rešila situacija z bratom, bi ti to v tem trenutku zaradi finančne situacije predstavljalo velik vir stresa, prav tako pa je prva selitev od doma in ločevanje od staršev za marsikoga težko in bi lahko še dodatno poglobilo tvojo stisko.

Upam, da se tvoj odnos z bratom nekoliko izboljša in boš se lahko ponovno počutila prijetno v domačem okolju.

Lepo bodi!

Dora Mališ, mag. psihologinja