Problemi

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Hu. Res se ti je nakopičilo ogromno težkih stvari. Če prav razumem, trenutno nimaš nikogar, komur bi se lahko zaupala o tem, kar vse skupaj še dodatno poslabša. Tako hudo je, da razmišljaš celo o smrti. Res mi je žal, da se ti dogaja vse to in da se z opisanimi občutki in mislimi spopadaš sama.

S težkimi situacijami je tako, da nam zelo zameglijo sliko: vidimo vse črno in mislimo, da nikoli ne bo bolje oz. da ne more biti bolje. Če trajajo dolgo časa, pa je še toliko težje splezati ven iz te "luknje". Zato je prav, da poiščemo podporo in pomoč drugih.

Sprašuješ sicer, kaj lahko storiš, da bi situacijo izboljšala sama. Nekaj predlogov ti bom nanizala v nadaljevanju, vseeno pa menim, da bi ti prišlo prav tudi, če bi se lahko o vsem skupaj z nekom pogovarjala na štiri oči v rednih intervalih. Najbolje z odraslo zaupno osebo. Si kaj razmišljala o šolski svetovalni delavki, za začetek?

Ločitve staršev so za otroke praviloma zelo huda izkušnja. Odvisno sicer od posamezne družine, pa vendar se s tem na nek način otrokom podre svet - in začne graditi nov. Zato ti najprej želim, da si ne očitaš vseh teh občutkov in posledic. Imaš normalno reakcijo na nenormalne razmere.

Žal je v življenju tako, da nismo vselej obdani z ljudmi (starši, prijatelji, učitelji, sošolci ...), ki bi nas vedno razumeli in se na nas odzivali, kot bi bilo prav, da bi se. Sama si lahko pomagaš do te mere, da si najprej dovoliš čutiti vse, kar čutiš. Naslednji korak je lahko, da v svojem krogu čim prej izbereš osebo, za katero veš, da ti želi dobro. Priporočam nekoga, ki ni iz ožje družine in ki ni neposredno prizadet zaradi ločitve. Že ena taka topla, zaupna oseba lahko precej pozitivno spremeni naše življenje. Ko imamo nekoga, ki ve, kaj se nam dogaja, nas sprejema in nas podpira, je lažje prenašati vse stiske in jih tudi reševati.

Lahko tudi prelistaš naš priročnik, v katerem zagotovo najdeš kak koristen napotek in tehnike, kako lažje prebroditi najbolj temne ali najbolj naporne trenutke. Predvsem se mi zdi pomembno, da ozavestiš, na kaj trenutno imaš vpliv, na kaj pa ne, in da se postopoma usmeriš na prvo.

Imaš, na primer, vpliv na to, kako umiriti misli, telo. Imaš vpliv na to, kako popraviti ocene (za začetek pri enem predmetu). Imaš vpliv na to, kako preverjati resničnost svojih misli in jih usmerjati tako, da ti bodo bolj koristile (več v priročniku). Imaš vpliv, da se sprejmeš v dani situaciji in da si do sebe sočutna. Da s seboj ravnaš kot s svojo najboljšo prijateljico, ki trenutno preživlja težke čase.

Težave in napake odraslih pusti odraslim. Vem, da ni lahko, a da se. V še tako veliki katastrofi se svet ne ustavi in nekaj se vedno dogaja naprej. Dokler smo živi, je možno skoraj vse, ne pozabi na to. Stvari nikoli ne ostanejo iste, vedno se spreminjajo in velikokrat se spremenijo na bolje - na kar pa v težkih časih pomislimo bolj redko.

Če ti lahko še kako pomagam, se oglasi znova, velja?

Mislim nate in ti želim samo najboljše.

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalke:

Me zelo veseli in želim ti, da se res odločiš še za pogovor s pedagoginjo. :)

Vse dobro ti želim,

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja