Problem

Odgovor svetovalke:

Draga Ana,

hvala, da si se oglasila in mi zaupala težave s katerimi se soočaš. Verjamem, da to zate ni bilo lahko. Opisuješ, da si v stiski, ker doma doživljaš nasilje, kar je tudi razlog, da si se v preteklosti samopoškodovala. Zelo mi je žal, da to doživljaš. Vsakršna oblika nasilja v družinskih, prijateljskih ali kakršnih drugih je nedopustna. Pomembno je, da se zavedaš, da to kar se ti dogaja, nima nikakršne zveze s tem, kdo si in kakšna si. Vedi, da nisi sama in v tem trenutku se mi zdi zelo pomembno, da si poiščeš ustrezno strokovno pomoč. Si svojo stisko že delila s kom, ki mu zaupaš? Morda s svetovalno delavko na šoli ali kakšnim drugim strokovnim delavcem? Spodbudila bi te, da se o svojem doživljanju in stiskah nujno pogovoriš z odraslo osebo, ki ji lahko zaupaš. Predstavljam si, da bo breme, ki ga nosiš v sebi, lažje, če ga boš z nekom delila, obenem pa ti pogovor lahko pomaga pri iskanju načinov reševanja težav.

Pišeš tudi, da imaš zaradi žalitev očeta težave s prehranjevanjem. Verjamem, da se ob vseh opisanih težavah počutiš nemočno in da te obremenjujejo intenzivna čustva. Bi mi lahko morda zaupala kaj več o tem, kako se sicer počutiš? Kakšne misli ti gredo po glavi? Kaj kljub stiskam, ki jih doživljaš, ceniš pri sebi? Kakšne odnose imaš z vrstniki in prijatelji?

Tvoje življenje je dragoceno, ker si edinstvena in imaš mnogo spretnosti in pozitivnih lastnosti. Ko se znajdeš v stiski in razmišljaš o samomoru, o tem nujno obvesti nekoga, ki ti je blizu (morda mama) in o tem odkrito spregovori. Spodbudila bi te, da se pogovoriš z mamo in ji poskušaš razložiti, kako negativno nate vpliva nasilje s strani očeta in da potrebuješ pomoč. Razumem, da ti bo morda težko zbrati moči in začeti pogovor, ampak, jaz verjamem, da to zmoreš. Morda imaš brata ali sestro, ki bi ti lahko bila v pomoč pri pogovoru. Lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00) ali na zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, anonimno). Verjamem, da te bodo skrbno poslušali in skupaj s tabo razmišljali kako naprej.

Vedi, da nisi sama in da smo tu, da te podpremo. Čakam na tvoj ponoven zapis. Do takrat bi pa te prosila, da se zaveževa življenju. Obljubiš? Razmisli, ali je med tvojimi bližnjimi nekdo, ki mu zaupaš in je lahko tvoj sogovornik. Sploh takrat, ko se znajdeš v čustveno intenzivnem odzivu na dogodke.

Predlagam ti tudi, da si prebereš prispevke, ki govorijo o samopodobi, čustvih in psihičnih stiskah, kjer boš lahko našla veliko koristnih nasvetov.

Verjamem, da je situacija, ki jo opisuješ zate obremenjujoča. Zato te spodbujam, da se obrneš na nekoga, ki ti bo v oporo in te bo skušal razumeti. Vesela bom, če se ponovno oglasiš in mi zaupaš še kaj več o tem, kako ti je.

Pošiljam ti velik objem in ti želim vse dobro.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno oglasila in mi podrobneje opisala stiske s katerimi se soočaš. Res mi je žal, da to doživljaš, saj bi ti družina morala nuditi občutek varnosti in sprejemanja. Povsem razumljivo je, da te situacija doma zelo obremenjuje in doživljaš negativna čustva. Pomembno je, da se zavedaš, da to, kako se obnaša tvoj oče, nima zveze s tem kdo si in kakšna si. Ti si pomembna in vredna takšna kot si in zagotovo imaš mnogo spretnosti in pozitivnih lastnosti, ki jih lahko ponudiš ljudem okoli sebe.

Ponovno bi te spodbudila, da se o svoji stiski nujno pogovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Pišeš, da si o svoji stiski že spregovorila v šoli z učiteljem. Bi si morda upala ponovno pristopiti do njega in ga prositi za pomoč? Morda bi se lahko obrnila na svetovalno delavko na šoli? Bi se lahko o težavah pogovorila s kakšnim sorodnikom? Predstavljam si, da bo to zate težko, vendar bi te kljub temu spodbudila, da to storiš. Kaj meniš o tem? Bi zmogla narediti ta korak. Prosim, razmisli o tem.

Opisuješ, da se zaradi stisk, ki jih doživljaš pogosto srečuješ s samomorilnimi mislimi. Vsakdo izmed nas se kdaj v življenju lahko znajde v situaciji, ko v trenutni situaciji ne vidi izhoda, a pomembno je, da se zavedamo, da je ta misel popolnoma izkrivljena. Ko na problem pogledamo malo z distance, ali ko kakšno izmed obremenjujočih misli zaupamo bližnjim, prej ali slej najdemo različne načine, kako se lahko s težavo spoprimemo, misli na samomor pa poskušamo čim prej odgnati. Situacije niso nerešljive in brezizhodne, včasih potrebujemo le več časa in podpore, da najdemo nove poti.

Želela bi, da do tvojega naslednjega zapisa skleneva zavezo za življenje. Ko ti bo hudo in ne bo nikogar od bližnjih, ki bi ti lahko pomagal, pokliči na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00), SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja (080 11 55, 24 ur na dan) ali na zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, anonimno). Na naši spletni strani lahko najdeš še kakšen dodaten vir pomoči. Razmisli, ali je med tvojimi bližnjimi osebami nekdo, ki bi mu lahko zaupala svoje stiske. Sploh takrat, ko se ti po glavi podijo negativne misli.

Menim, da je pomembno, da se oprimeš čim bolj konstruktivnih načinov soočanja z bolečino. Morda so ti v pomoč  lahko tehnike preusmerjanja pozornosti ali tehnike sproščanja.

Vedi, da nisi sama in da smo tu, da te podpremo. Vesela bom, če se ponovno oglasiš in mi zaupaš kaj več o svojem doživljanju in o tem, ali si pripravljena poiskati pomoč.

Želim ti obilo notranje moči in ti pošiljam topel objem.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno oglasila in mi opisala svoje doživljanje. Če sem pravilno razbrala iz tvojega zapisa se zaradi stisk, ki jih doživljaš doma zatečeš k samopoškodovanju, v zadnjem času pa se soočaš s samomorilnimi mislimi. Je tvoje razmišljanje šlo v smer samomora? Vedi, draga moja, da nisi sama in v tem trenutku se mi zdi nujno potrebno, da poiščeš strokovno pomoč. Situacije niso nerešljive in brezizhodne, včasih potrebujemo le več časa in podpore, da najdemo nove poti. Ponovno bi te spodbudila, da svojo stisko deliš z nekom, ki mu zaupaš. Morda s svetovalno delavko na šoli, ali kakšnim drugim strokovnim delavcem. Morda se lahko obrneš na strokovnjake v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljam si, da to zate ne bo najlažje, vendar bi se spodbudila, da zbereš notranjo moč in pogum ter narediš prvi korak tako, da svojo stisko zaupaš odrasli osebi. Zapisala si, da te skrbi, da bi tvoj pogovor z odraslo osebo le še poslabšal situacijo. Kaj bi se lahko zgodilo? O kakšnih posledicah si razmišljala? Zakaj strah, skrb? Verjamem, da te bo oseba, ki ji boš zaupala svojo stisko poskušala razumeti in ti nuditi podporo, da bosta skupaj naredili načrt, kako naprej.

Predlagam, da s pomočjo ne odlašaš. Morda lahko izkoristiš možnost spletnega svetovanja oz. pogovora s psihologinjo na naši spletni strani danes zvečer od 20. do 21. ure.

Tvoje življenje je dragoceno, ker si edinstvena in neponovljiva. Prav zato je še posebej pomembno, da se do naslednjega pogovora zaveževa k življenju. Ko ti bo zelo težko in te bodo preplavile negativne misli, o tem nujno obvesti nekoga, ki ti je blizu (morda dobra prijateljica, sorodnica) in o tem odkrito spregovori. Lahko pokličeš na TOM telefon (116 111), Zaupni telefon Samarian (116 123) ali POSVET (031 704 707). Verjamem, da te bodo skrbno poslušali in skupaj s tabo razmišljali kako naprej.

Dovoli si pomoči. Vsak pogovor predstavlja pot k reševanju, k večji verjetnosti, da ti bo bolje. Verjamem vate, da ti bo uspelo narediti prvi korak.

Hvaležna bom, če se mi boš ponovno oglasila in mi napisala še kaj več o svojem doživljanju. Vedi, da nisi sama in da smo tukaj zato, da ti pomagamo.

Pošiljam ti topel objem in ti želim veliko notranje moči.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije