Odpor od ucenja in neproduktivnost

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen!

Praviš, da si se na nas že enkrat obrnil in da ti je nasvet koristil, tokrat pa se na nas ponovno obračaš z vprašanjem glede težav s prokrastinacijo oziroma odlašanjem. Zapisal si, da se počutiš neproduktivno in da tvoj odpor do učenja v nekaterih primerih privede celo do paničnega napada - predstavljam si, da ti je v tej situaciji kar hudo.

Odlašanje je pravzaprav naša zavestna odločitev prelaganja aktivnosti na kasnejši čas, najpogosteje zaradi pomanjkanja motivacije, lahko pa tudi nerazpoloženosti, pomanjka energije, strahu pred neuspehom, dojemanja naloge kot pretežke ali pa napačnega pristopa k opravljanju zadane naloge. Pogosto pa je vzrok odlašanja v nekih zunanjih dražljajih, ki pritegnejo našo pozornost - najpogosteje so to elektronske naprave, s katerimi smo obkroženi. Če želiš izvedeti kaj več o sami naravi odlašanja, te vabim, da preletiš tudi prispevek, ki ga najdeš tukaj.

Za začetek bi predlagala, da si svoje fizično okolje urediš tako, da boš imel v njem čim manj distrakcij. Torej umakni svoj telefon v predal, ugasni računalnik (če ga pri učenju ne potrebuješ), in televizijo ali radio. Dobro urejen delovni prostor veliko pripomore k temu, da se med učenjem počutiš bolje. 

Drug pomemben korak pa je dobra organizacija. V svojem vprašanju si omenil, da si si cilje za določen dan zapisal, vendar se jih na koncu nisi v celoti uspel držati. Nič za to! Zelo pohvalno je že to, da si si delo strukturiral skozi postavljene cilje. Ker pa si omenil, da se ti vsega načrtovanega ni uspelo držati predlagam, da si v prihodnje cilje razbiješ na manjše dele, delo pa si tudi razporediš čez več časa kot sedaj. Tukaj te spodbujam k temu, da si ogledaš delovni list, kjer gre za to, da te vodimo do bolj organiziranega dela.

Še več uporabnih nasvetov in informacij, povezanih z odlašanjem, pa so kolegice zapisale v prispevku tukaj.

Želim ti oblilo sreče pri učenju!

Lepo bodi.

Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)