Vprašanje:
kako prenehat?
Tema: Čustva, Motnje hranjenja, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Samopoškodbe
-
in
inda
inda
Objavljeno: 19 jun. 2024 18:33
zdravo. ne vem, če se to šteje kot motnja hranjenja, ampak imam problem. že eno leto sem skoraj preveč pozorna na to, kako zgledam. dobro se počutim le, ko jem malo oz. ne jem, ali pa naredim vaje za hujšanje vsaj 1x na dan, po kosilu in skoraj vsak drugi dan tudi po večerji. takoj, ko en dan ne telovadim, se počutim grozno in se sama sebi zdim nagnusna. poleg tega imam tudi težave s samopoškodovanjem in večinoma se sprožijo, ko preveč jem. brez izjeme se vsak dan primerjam s sošolkami in prijateljicami in počutim se kot da so one lepotice, jaz pa grda, debela zguba. kako lahko neham oz. vsaj najdem boljši način, da hujšam?
-
_i
_izbrisan uporabnik_
_izbrisan uporabnik_
Objavljeno: 20 jun. 2024 18:12
Pozdravljena!
Povsem razumem, kako se počutiš. Dandanes smo ves čas bombardirani z informacijami, da moramo biti čim bolj suhi. To, da si prepoznala, da imaš problem, je že velik korak na poti do izboljšanja.
Da se boš počutila boljše ti priporočam, da začasno na vseh družabnih omrežjih nehaš spremljati vsebine povezane z zdravo prehrano ali hujšanjem. Te vsebine velikokrat promovirajo nezdrave načine prehranjevanja in poudarjajo pomen nizke telesne teže pri ohranjanju zdravja ter tako povečujejo skrb, ki jo ljudje čutijo v zvezi s svojo telesno težo. Svojo starše lahko prosiš tudi, da z živil odstranijo oziroma prečrtajo podatke o kalorijah ali pa to storiš sama. Tako boš težje preverjala te informacije. Mogoče ti bo lažje, če poskušaš zaužiti več hrane v obliki tekočine, npr. smutijev, proteinskih napitkov, tekočega jogurta … Tako lahko zaužiješ več hranilnih snovi, brez da bi se morala posebej ukvarjati s pripravo hrane in je tudi manjša možnost, da si med pripravo ali med uživanjem obroka premisliš in ga ne poješ. Poskusi se prehranjevati zdravo in se dovolj gibati - če to počneš tudi kakšen kilogram preveč ni nič hudega. V otroštvu in mladostništvu je najmreč res pomembno, da dovolj pojemo, saj tako dobimo dovolj hranilnih snov za pravilno rast in razvoj.
Da se boš bolje počutila, pa lahko narediš tudi kaj od naštetega:
- Lahko poskusiš tako, da vsak dan napišeš vse dobre stvari, ki so se ti zgodile čez dan (npr. lepo vreme je bilo), vse dosežke (npr. hitro sem naredila domačo nalogo) ter stvari, ki so ti všeč na tebi (npr. lepe oči imam).
- Poskusi si najti neki hobi, ki ti je všeč in ti gre dobro. Tako boš imela nekaj, kar te veseli in ti daje občutek uspeha.
- Poskusi se čim manj primerjati z drugimi ljudmi (tudi preko družabnih omrežji; če se primerjaš z ljudmi tam, jim nehaj slediti ali pa prenehaj uporabljati družabna omrežja za nekaj časa).
- Lahko tudi poskusiš pregledati svoja oblačila in poiskati neki "outfit", ki ti pomaga, da se počutiš bolj samozavestno.
Vsekakor bi bili smiselno, da si poiščeš pomoč strokovnjaka. Duševno zdravje je tako kot telesno zdravje: pri manjših težavah si lahko pomagamo sami, pri hujših pa je boljše, da nam pomaga nekdo, ki se na to spozna. Pri tem ni nič sramotnega. S tem, da iščeš pomoč, odgovorno rešuješ probleme.
Sama ali s starši lahko greš k svojemu zdravniku in mu poveš za težave, ta pa te lahko napoti k psihologu ali psihiatru. Lahko sama ali s starši kontaktiraš tudi Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/) ali se obrneš na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Psiholog se bo najverjetneje s tabo pogovarjal o razlogih za strah pred debelostjo ter ti predlagal načine za zmanjševanje tega strahu. Če želiš kdaj pogovarjati o svojih težavah oziroma potrebuješ nasvet, lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111, https://e-tom.si/kaj-je-tom/), Zaupni telefon Samarijan ( 116 123, http://www.telefon-samarijan.si/v-stiski/), zvečer in ponoči ter ob razmišljaju o samomoru pa na Klic v duševni stiski ((01) 520-99-00, https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/).
Če kadarkoli stiska postane tako velika, da se resno poškoduješ ali pa nameravaš narediti samomor, lahko ti ali tvoji bližnji vedno pokličete reševalno službo na telefonsko številko 112.
Kadar se želiš samopoškodovati, lahko poskusiš kaj od naštetega:
- poslušanje glasbe
- pretepanje blazin
- masiranje rok
- dihalne vaje
- opisovanje občutkov v dnevnik
- trganje listov papirja
- drugo (več lahko prebereš tukaj: https://www.mind.org.uk/information-support/types-of-mental-health-problems/self-harm/helping-yourself-now/)
Nekaterim ljudem pomaga, če namesto rezanja na tisti del telesa položijo ledeno kocko ali kakšen drug mrzel predmet oziroma rišejo po sebi.Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 21 jun. 2024 07:31
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena, Inda.
Pišeš, da se že kar eno leto vrtiš v začaranem krogu primerjanja z vrstnicami, sovraštva do svojega telesa, občutkov krivde po jedi, "shujševalne" telovadbe in samopoškodovanja. Počutiš se grozno in do sebe čutiš gnus. Zavedaš se, da to je problem in nočeš v tem ostati. Hkrati pa te verjetno ravno primerjava z drugimi vedno znova pahne nazaj.
Eno leto je pri tvoji starosti kar dolga doba. Dovolj dolga, da te je vse skupaj začelo toliko obremenjevati, da si se odločila poiskati pomoč - oz. vsaj nasvet. Sprašuješ, kako nehati. Ne bo lahko, to ti kar takoj povem. Ni pa nemogoče. Prej ko ti bo to postalo bolj pomembno od naprezanja za suhim telesom, prej boš premagala glasove v glavi, ki ti prigovarjajo tiste grde besede, ki jih namenoma ne bom ponovila za teboj.
Pregovor pravi, da je primerjava tatica radosti. Seveda v življenju ne gre brez. Prav v najstniških letih se z drugimi - z vrstniki - primerjamo najbolj. Možgani v tem obdobju še posebej potrebujejo potrditev drugih, tako gre na žalost njihov razvoj. Ampak dobra novica je, da bo to postalo že čez nekaj let mnogo bolj znosno. To naj ti predvsem pomaga razumeti, zakaj se ti določene stvari dogajajo tako intenzivno. V tem pogledu s tabo ni nič narobe. Stvari pa postanejo problemtične, če podležeš temu, kar o sebi negativnega misliš.
Do neke mere imaš moč, da krotiš in preusmerjaš misli, ki te potirajo. Je pa potrebna vaja. Spet - narejeni smo tako, da najprej vidimo negativno in da nas najprej obiščejo negativne misli. To je posledica evolucije. Ampak misli so samo to - misli, in ne dejstva. Vedno jim lahko nasproti postavimo drugačne misli. Na primer: "Sem povsem okej. Vsako telo je enkratno in neponovljivo. Nisem popolna, nihče ni popoln in to je okej. Svoje vrednosti ne bom gradila na telesnem izgledu. Odločam se za zdravo skrb zase, ne za samotrpinčenje. Suhost enako ni zdrava kot debelost (to je dejstvo!) - zakaj jo torej tako poveličujem? Gibam se za dobro počutje in ne zato, da se kaznujem."Pišeš dnevnik? Če rada pišeš in še nisi poskusila, ti ga priporočam. Preko pisanja lahko poskusiš raziskati, od kod neki ti ta negativna prepričanja. Vse, kar o sebi verjamemo, je v veliki meri naša pomanjkljiva razlaga tega, kako nas dojemajo drugi. Zato je ključno, preden se za karkoli odločamo, da se postavimo v vlogo "detektiva" in pretresemo domneve skozi misleno sito. Od kod mi to? Kdo je to rekel, kdo mi je to vsilil? Ali je možno, da je res nekaj povsem drugega? Pri kom ali s kom lahko preverim? Koga, ki me ceni, lahko vprašam za pomoč pri razmisleku?
In tako naprej. :) Pa stran od diet in zlaganih podob na socialnih omrežjih. Kaj pa če bi poskusila biti drugačna od drugih tako, da se imaš brezpogojno rada? Takih najstnic skorajda ni!
Nekaj dodatnih in zelo dobrih idej najdeš še tule in tule.
Kaj praviš? :)
Čim bolj brezskrbno poletje ti želim,
Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.