Kaj lahko naredim?

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

pišeš o svoji zaskrbljenosti, da ne boš opravila letnika in mature. Kljub temu da si imela do sedaj dobre ocene, so ti te zaradi pomanjkanja motivacije, energije ter neprijetnih občutkov, ki se pojavljajo ob spraševanjih in testih, začele padati. Sedaj več ne veš, kaj narediti – počutiš se depresivno in tesnobno, težko spiš, misel na vse to pa te spravi v jok. To dodatno slabšajo še tvoji sošolci, ki te zaradi omenjenega zbadajo.

Zgolj predstavljam si lahko, kako obremenjeno se v tem trenutku počutiš in kakšno čustveno stisko doživljaš. Vesela pa sem, da si naredila korak naprej ter poiskala pomoč že s tem, ko si se obrnila na nas.

Če se najprej dotakneva tvojih občutkov, praviš, da se že dva tedna počutiš depresivno, kar vpliva tudi na tvoje vsakdanje življenje. Kako pa je bilo pred tem (doma, v šoli)? Sprašujem se namreč, ali se je pred dvema tednoma kaj zgodilo, spremenilo ali stopnjevalo, da se tako počutiš oz. se počutiš slabše kot prej. Ali drugače, je še kakšen drug vidik tvojega življenja, ki je morebiti prispeval k tvojemu počutju, posledično pa tudi padcu ocen?

Iz tvojega zapisa razberem na primer sošolce, zaradi katerih praviš, da te je strah iti v šolo. Je njihovo početje (uporaba vzdevkov ipd.) nekaj, kar se dogaja že dlje časa? Če si pripravljena, bi namreč želela o tem slišati kaj več. V nobenem primeru pa ni dopustno, da se tako vedejo in nujno je, da se situacija razreši. Omenjaš tudi manjkanje pri pouku ter da si uspela prepisati le nekaj obravnavanih tematik. Sklepam, da je tudi pomanjkanje snovi (zapiskov) ali njene razlage prispevalo k stresu in tesnobi, ki ju občutiš. Imam prav?

Ko prepoznamo takšne dogodke ali spremembe, ki so sprožili neugodne občutke ali pripomogli k njihovem kopičenju, se namreč pogosto z njimi lažje spoprimemo.

Me pa na tej točki zanima, ali si se o vsem tem že s kom pogovorila? V mislih imam tvoje bližnje (npr. starše), morda pa tudi kakšno osebo, ki deluje na področju duševnega zdravja. Včasih nam je namreč lažje, če svoje občutke podelimo z drugimi, jih ne držimo v sebi in pustimo, da se kopičijo. Poleg omenjenih so ti lahko v veliko pomoč tudi profesorji ali šolska svetovalna služba, s tem da te še bolj neposredno podprejo pri tem, da letnik in maturo spelješ do konca. Podobno velja tudi v povezavi z vedenjem tvojih sošolcev.

To pa še ne pomeni, da ni ničesar, kar lahko narediš sama. Na splošno si lahko pri blaženju občutkov stresa in tesnobe pomagaš s tehnikami sproščanja (nekatere se nahajajo tukaj v razdelku Zvočni posnetki) ali preusmerjanja misli. Določene vaje, na primer trebušno dihanje, ti lahko pomagajo sprostiti se tudi neposredno pred testom ali spraševanjem. Poleg tega pa lahko na tvoje počutje pozitivno vplivajo tudi redno gibanje, zdrava prehrana, druženje z drugimi ipd. Ko se počutiš preobremenjeno, naj te ne bo strah vzeti si par trenutkov zase, saj je skrb za duševno zdravje bistvenega pomena tudi za uspešno delovanje na drugih področjih.

Glede samega učenja in priprave na maturo, pa so tukaj še številne druge spremembe, ki jih lahko vpelješ. Predlagam ti, da poskusiš najprej pridobiti vso snov, ki je še nisi prepisala, in po potrebi poiščeš pomoč pri njeni razlagi ter razumevanju. Bo šlo? Če ne gre drugače, se lahko v povezavi s tem obrneš tudi na profesorja_ico predmeta, da te ustrezno usmeri; podobno lahko storiš tudi v primeru, da ti “preglavice” dela kakšen specifičen predmet. Potem pa kar strumno dalje. Glede na to, da si imela do sedaj dobre ocene, ne dvomim, da ti bo uspelo tudi tokrat, četudi bo pot morda malce težja. Pri tem ne pozabi biti potrpežljiva do sebe in si priznati vsakega doseženega napredka.

Tudi neuspehi in izzivi so naravni del življenja; popolnoma v redu je prositi za pomoč ter poiskati podporo, ko le-to potrebujemo. Če ti je ljubše, obstajajo tudi drugi viri pomoči, seveda pa sem tukaj zate tudi jaz (v primeru dodatnih vprašanj ali stvari, ki jih želiš podeliti z menoj). Predvsem pa te toplo prosim, da ne ostajaš sama v stiski.

Držim pesti zate,

Špela Dugonik, univ. dipl. psihologinja (un)