Izkoriščajo me in jaz jim to pustim

Pozdravljeni,

ne vem, če sem res izkoriščana, ali pa je to samo moja 'cel svet je proti meni' miselnost. Pa ne, da se smilim sami sebi, samo v osnovni šoli so me potrebovali zgolj takrat, ko sem jim lahko nekaj dala. Od mene so prepisovali naloge, pomagala sem se učiti snov z njimi, oni pa so bili do mene prijazni samo v tistem trenutku, drugače pa so me ignorirali ali sem ter tja spustili kakšno posmehljivo opazko.

Zdaj, v srednji šoli, pa vsake toliko pomagam svoji sošolki pri angleščini (ji med odmorom razložim snov, slikam in pošljem zapiske itd.). Čeprav. Zdaj, ko sem tole dejansko zapisala, se mi ne zdi, da sem izkoriščana - ji pač pomagam. Poleg tega sva tudi kar dobri prijateljici. Ampak vse ostalo ... Vedno sem jaz tista, ki ji rečejo, naj nekaj stori, samo zato, ker vedo, da sem zanesljiva, in da poskušam biti vsem všeč. Resnično sem 'people pleaser' (žal v tem trenutku ne najdem primerne slovenske ustreznice). Do vseh poskušam biti prijazna, vedno na voljo za pomoč in ne obosojam, ker nočem biti obsojana. Vendar: imam sploh kaj od tega? Poleg izkoriščanja, nič. Nič. Samo sloves neke deklice za vse, tiste nebogljenke, ki ji nekaj naročiš in to stori. Večkrat so mi rekli, da izgledam kot nedolžna majhna punčka. Sklepam, da zaradi moje postave (sem majhna in drobna), vedenja in dejstva, da jih kažem vsaj nekaj let manj (vsi mislijo, da hodim v 8. razred osnovne šole, medtem ko sem zdaj 2. letnik). Saj bi lahko postala nesramna in odrezava do vseh, začela nositi ličila in razkrivajoče obleke, a me to spet ne bi pripeljalo nikamor - nihče me ne bi maral. Ali sem pač taka oseba? Ker doma res nisem tisto tiho, nedolžno dekletce - kvečjemu nasprotno. Mogoče pa je stvar v tem, da potrebujem čas, da se odprem. Žalostno mi je pomisliti, da bi za tujce storila vse, samo da bi me potem imeli radi (čeprav me kljub temu nimajo - začnejo me videti kot svojega postreščka, nekega 'pucfleka' (to besedo sem danes zasledila v neki knjigi in sem vesela, da jo lahko uporabim :)), za svojo lastno družino pa ne (rajši jim zabrusim kaj nesramnega in ne ugodim njihovi prošnji).

Izkoriščana sem. Znova in znova. In to jim pustim - kaj naj?

Lep dan.

Pozdravljena,


čeprav nisem strokovnjakinja in sem komaj v devetem razredu OŠ in imam tudi sama razne težave, katere nikomur ne povem, ti lahko mogoče nekako poskusim pomagati, nekaj tudi iz svojih lastnih izkušenj. Tudi meni se dogaja, da me včasih prosijo za pomoč, vendar kakšni pa so do mene med odmori oziroma tudi med urami, ko me ne potrebujejo, pa je druga zgodba. Ravno v petek si je ena moja sošolka želela vzeti moj matematični zvezek domov, saj je ni bilo nekaj dni v šoli, zaradi slabega počutja. Pa tudi prejšnič pri angleščini, ko smo delali predstavitve za oceno, kjer imamo skupine oziroma se celi čas delimo, je slučajno prišlo do nekakšnega nesporazuma, oziroma smo vsi v skupini narobe razumeli (tako je vsaj naša učiteljica rekla). Fantje so se takoj začeli pritoževat, vendar jim naša učiteljica ni nič verjela, saj so pravzaprav "bad guys". Vendar v tistem momentu niso mislili nič slabega in sem tudi jaz rekla učiteljici, da sem isto razumela, kot oni sami. Takrat učiteljica ni bila več ravno sigurna, kaj je bilo in je šla poiskat ono drugo učiteljico, ki uči drugo skupino angleščino, saj nas je ta imela prejšno uro nadomeščanje in nam je sama dala takšna posamezna navodila. Nato je ravno ta učiteljica stopila k nam in nas vprašala, kdo jo je tako razumel. Naša učiteljica je rekla, da so se fantje najbolj pritoževali. V tistem je en moj sošolec od besa rekel, da sem tudi jaz tako razumela in je želel, da to potrdim. Drugače pa sta dve punci in fantje, vključno s tistim, katerega sem ti omenila, zelo nesramni do mene. Pravijo mi "teslo" za prazen nič, me spotikajo (enkrat so me do krvavega), pri ocenjevanjih kot so govorni nastopi, gledajo, kje bi lahko rekli kaj učitelju, da bi dobila slabšo oceno... To praktično na nek način je izkoriščanje, saj so nesramni do mene, se mi norčujejo, ko sem sama, ko namerno nočem hoditi na kosilo ter malico, ko pa se gre za njih same, pa želijo, da jim sama pomagam. 

Zdaj pa, če grem k tvojemu primeru, pa po resnici težje povem, ali si, ali nisi. Ne vem podrobnejših primerov, kaj se ti dogaja v srednji šoli, vendar lahko nekako poskušam pomagati. "Izkoriščanje" pravzaprav kot najbrž veš, pomeni, da te nekdo uporablja za svoje namene oziroma te manipulira. Vedi, da te nekateri kot npr. tista tvoja prijateljica, kateri pomagaš pri angleščini, je morda res tista prava prijateljica. Vendar pa glede nato, da pomagaš marsikomu, pa te morda kdo želi imeti za svoje koristi. Zdaj sama ne vem točno, kako je pri vas, vendar lahko povem nekaj. Iz svojega primera, npr., bi lahko rekla, da se jim gre za njih same. Takim nima smisla pomagati, če ti nimaš nobene koristi od njih, hkrati pa še posebej, če bi te poniževali. Take morda pusti, da bi se morda vsaj za trenutek zamislili nad sabo. Drugo pa je, če se z vsemi temi dobro razumeš in si zaupate (seveda je treba biti previden, komu se odpreš). Takšne je vredno obdržati, seveda, če imaš "good feeling" glede njih. To, da nočeš biti obsojena, je razumljivo, vnedar vedi, da se moraš včasih postaviti tudi zase, ne glede nato, kam to vodi. Če si tiha v šoli, je to tvoja odločitev, vendar pazi, da se ob tišini v šoli dobro počutiš. Nasprotno lahko to pripelje do tovrstnih poseldic. 


Upam, da sem kljub vsemu znala vsaj nekaj mogoče pomagat. Če bo pa strokovnjak napisal kaj, pa verjemi, da bo on morebiti res znal bolje pomagati:)

Iskrena hvala obema za odgovor! :) Se še kaj oglasim, ko to spravim v prakso.

Lep pozdrav.