Brazgotina od rezanja

Odgovor svetovalke:

Na žalost se na hitro brazgotin ne moreš rešiti, zbledele bodo z leti. Na morje pojdi v kratkih hlačah in najdi izgovor, za kaj se ne slečeš (menstruacija?) ali pa - še bolje- staršem po pravici povej. 
Menim, da potrebuješ psihologa, saj težava traja že dolgo in si očotno v hudi stiski. Zato sem tvoje vprašanje preusmerila tudi k enemu od naših svetovalcev. 

Anita Jagrič Friškovec, dr. med., specialistka šolske in urgentne medicine

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si se oglasila. Zelo pogumno je, da si se odločila, da svojo stisko deliš z mano. Opisuješ, da se že skoraj tri leta samopoškoduješ. Bi mi morda lahko zaupala kaj več o vzrokih stisk, zaradi katerih se samopoškoduješ? Kakšne misli ti gredo skozi glavo, katere so tiste situacije in odnosi z drugimi, ki te obremenjujejo? Kako se sicer počutiš?

Pišeš, da te skrbi, kako se znebiti brazgotin, preden greš na morje. Kot ti je že odgovorila zdravnica, žal se brazgotin ne da odpraviti v kratkem času.  V tem trenutku se mi zdi zelo pomembno, da poiščeš ustrezno strokovno pomoč. Bi se morda o svojih težavah lahko pogovorila s starši ali jih zaupala kakšni odrasli osebi in jo prosila za pomoč?  Predstavljam si, da bo breme, ki ga nosiš v sebi, lažje, če ga boš z nekom delila, obenem pa ti pogovor lahko pomaga pri boljšem prepoznavanju lastnega doživljanja v zvezi s tem ter iskanju načinov spoprijemanja.

V trenutnih, ko se počutiš preobremenjeno si lahko pri zmanjševanju želje po samopoškodovanju pomagaš na naslednje načine: namesto rezanja lahko stiskaš žogico; napenjaš in spuščaš elastike, ki jih imaš okoli roke, ali tolčeš v blazine; lahko izdelaš »varno škatlo« v katero shraniš fotografije in predmete, ki ti prikličejo lepe spomine; lahko poskusiš svoja čustva izraziti s pisanjem, risanjem ali fotografiranjem. Več predlogov najdeš na spodnji povezavi. Lahko preizkusiš tudi katero izmed tehnik preusmerjanja pozornosti. 

Kadar se znajdeš v stiski in razmišljaš o samopoškodovanju, je zelo pomembno, da se o tem pogovoriš z nekom, ki ti je blizu (morda dobra prijateljica). Lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00) ali na Zaupni telefon Samarian (116 123 – vsak dan, brezplačno, anonimno). Svetovalci ti bodo po telefonu nudili zaupni pogovor in ti pomagali poiskati poti iz tvojih težav. Seznam ostalih virov pomoči najdeš na naši spletni strani.

Dovoli si pomoči. Vedi, da nisi sama in da smo tu, da ti pomagamo. Vesela bom, če se ponovno oglasiš in napišeš še kaj več o tem, kako ti je.

Pošiljam ti topel objem in ti želim veliko poguma.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala za tvoj odziv. Pišeš, da se samopoškoduješ zaradi različnih razlogov, med drugim tudi težav v družini. Bi mi morda lahko zaupala kaj več o tem? Katere so tiste situacije in odnosi v družini, ki te obremenjujejo? Kaj kljub stiskam, ki jih doživljaš, ceniš pri sebi?

Vedi, da nisi sama in v tem trenutku se mi zdi zelo pomembno, da si poiščeš ustrezno strokovno pomoč. Si svojo stisko že delila s kom, ki mu zaupaš? Ponovno bi te spodbudila, da se o svojem doživljanju in stiskah nujno pogovoriš z odraslo osebo, ki ji lahko zaupaš. Morda se lahko obrneš na strokovnjake v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljam si, da bo breme, ki ga nosiš v sebi, lažje, če ga boš z nekom delila, obenem pa ti pogovor lahko pomaga pri iskanju načinov reševanja težav. Morda bo to zate težko, vendar bi te kljub temu spodbudila, da to storiš. Kaj meniš o tem? Bi zmogla narediti ta korak. Prosim, razmisli o tem.
Tvoje življenje je dragoceno, ker si edinstvena in imaš mnogo spretnosti in pozitivnih lastnosti. Ko se znajdeš v stiski in razmišljaš o samopoškodovanju, o tem nujno obvesti nekoga, ki ti je blizu in o tem odkrito spregovori. Lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00) ali na zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, anonimno). Verjamem, da te bodo svetovalci skrbno poslušali in skupaj s tabo razmišljali kako naprej.
Vedi, da nisi sama in da smo tu, da te podpremo. Čakam na tvoj ponoven zapis. Prosim, razmisli, ali je med tvojimi bližnjimi nekdo, ki mu zaupaš in je lahko tvoj sogovornik. Sploh takrat, ko se znajdeš v čustveno intenzivnem odzivu na dogodke.

Dovoli si pomoči. Vsak pogovor predstavlja pot k reševanju, k večji verjetnosti, da ti bo bolje. Verjamem vate, da ti bo uspelo narediti prvi korak.

Pošiljam ti velik objem in ti želim vse dobro.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno oglasila in mi podrobneje opisala stiske, s katerimi se soočaš. Res mi je žal, da to doživljaš, saj bi ti družina morala nuditi občutek varnosti in sprejemanja. Povsem razumljivo je, da te družinska situacija obremenjuje. Pomembno je, da se zavedaš, da to, kako se obnašajo tvoji družinski člani, nima zveze s tem, kdo si in kakšna si. Ti si pomembna in vredna takšna kot si in prepričana sem, da imaš mnogo spretnosti in pozitivnih lastnosti.

Ponovno bi te spodbudila, da se o svojih stiskah pogovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Bi se o težavah morda lahko pogovorila s kakšnim sorodnikom? Morda se lahko obrneš na strokovnjake v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljam si, da bo to zate težko, vendar bi te kljub temu spodbudila, da to storiš. Kaj meniš o tem? Bi zmogla narediti ta korak?

Ko ti bo hudo in ne bo nikogar od bližnjih, ki bi ti lahko pomagal, pokliči na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00), na zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, anonimno) ali POSVET (031 704 707). Na naši spletni strani lahko najdeš še kakšen dodaten vir pomoči. Razmisli, ali je med tvojimi bližnjimi osebami nekdo, ki bi mu lahko zaupala svoje stiske.

Vedi, da nisi sama in da smo tu, da te podpremo. Vesela bom, če se ponovno oglasiš in mi zaupaš kaj več o svojem doživljanju in o tem, ali si pripravljena poiskati pomoč.

Želim ti obilo notranje moči in ti pošiljam topel objem.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

 

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno oglasila in hvala za tvoj iskren opis stisk, s katerimi se srečuješ. Opisuješ, da ti je vedno težje ter da si v stiski tudi v šoli. Žal mi je, da se tako počutiš. Bi mi lahko zaupala kaj več o tem? Kaj se dogaja v šoli? Kakšne misli imaš, ko ti je težko? Kako se sicer počutiš?
Pišeš, da si svojo stisko zaupala trenerki, ki ti tudi nudi nekaj opore. Menim, da je krasno, da si se o tem pogovorila z osebo, ki ji zaupaš. Morda bi lahko pomoč poiskala tudi pri svetovalni delavki v šoli? Kaj meniš o tem? Bi zmogla narediti ta korak? Prosim, razmisli o tem.
Menim, da je pomembno, da se oprimeš čim bolj konstruktivnih načinov soočanja z bolečino. Morda si lahko pri zmanjševanju želje po samopoškodovanju pomagaš na naslednje načine: namesto rezanja lahko stiskaš žogico; napenjaš in spuščaš elastike, ki jih imaš okoli roke, ali tolčeš v blazine; lahko izdelaš »varno škatlo« v katero shraniš fotografije in predmete, ki ti prikličejo lepe spomine; lahko poskusiš svoja čustva izraziti s pisanjem, risanjem ali fotografiranjem. Več predlogov najdeš na spodnji povezavi. Lahko preizkusiš katero izmed tehnik preusmerjanja pozornosti ali tehnik sproščanja.

 

Tvoje življenje je dragoceno, ker si edinstvena in imaš mnogo spretnosti in pozitivnih lastnosti. Ko se znajdeš v stiski in razmišljaš o samopoškodovanju, o tem nujno obvesti nekoga, ki ti je blizu (morda dobra prijateljica, trenerka) in se o tem odkrito pogovori. Lahko pokličeš na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00), na Zaupni telefon Samarian (116 123 – vsak dan, brezplačno, anonimno) ali na POSVET (031 704 707). Svetovalci ti bodo po telefonu nudili zaupni pogovor in skupaj s tabo razmišljali kako naprej.
Dovoli si pomoči. Vsak pogovor predstavlja pot k reševanju, k večji verjetnosti, da ti bo bolje. Vedi, da nisi sama in da smo tu, da ti pomagamo. Hvaležna bom, če se ponovno oglasiš in napišeš še kaj več o svojem doživljanju.

Pošiljam ti velik objem in prijazen pozdrav.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno oglasila in mi zaupala svoje težave. Verjamem, da to zate ni bilo lahko. Opisuješ, da si v stiski, ker v šoli doživljaš nasilje in se zaradi tega samopoškoduješ. Zelo mi je žal, da se soočaš s težkimi občutki. Vsakršna oblika nasilja v družinskih, prijateljskih, ali kakršnih drugih odnosih je nedopustna. Pomembno je, da se zavedaš, da to, kar se ti dogaja, nima nikakršne zveze s tem, kdo si in kakšna si. Vedi da nisi sama in v tem trenutno se mi zdi pomembno, da si poiščeš strokovno pomoč.

Pišeš, da ne želiš deliti svoje stiske s svetovalno delavko, saj ne želiš, da bi povedala tvojim staršem. Morda bi lahko svoje težave zaupala kakšnemu učitelju na šoli? Morda se lahko za pomoč obrneš na svetovalce, ki delujejo v okviru svetovalnice Posvet v Ljubljani, Celju, Kranju, Portorožu, Slovenj Gradcu, Idriji, Velenju in Zagorju ob Savi. Svetovanje je brezplačno, za prvi obisk lahko pokličeš na telefonsko številko 031 704 707. Predstavljam si, da bo zate to težko, vendar bi te kljub temu spodbudila, da to storiš. Kaj meniš o tem? Bi zmogla narediti ta korak. Prosim, razmisli o tem.
Krasno je, da imaš prijateljico, ki ti nudi podporo, zato ti svetujem, da jo prosiš, da ti nudi pomoč in podporo še naprej, saj je to, da imaš nekoga, ki te posluša in razume dragoceno. Morda lahko poskusiš svoja čustva izraziti s pisanjem dnevnika, risanjem, ali ustvarjanjem. Tudi športne aktivnosti so lahko dober način sproščanja v težkih trenutkih.
Tvoje življenje je dragoceno, tudi če se ti v tem trenutku ne zdi tako. Vedi, da nisi sama in da smo tu, da te podpremo. Čakam na tvoj ponoven zapis. Do takrat bi pa te prosila, da se zaveževa življenju. Obljubiš? Razmisli, ali je med tvojimi bližnjimi nekdo, ki mu zaupaš in je lahko tvoj sogovornik. Sploh takrat, ko se znajdeš v čustveno intenzivnem odzivu na dogodke.
Ko se znajdeš v stiski in razmišljaš o samomoru, o tem nujno obvesti nekoga, ki ti je blizu (morda mama) in o tem odkrito spregovori. Razumem, da ti bo morda težko zbrati moči in začeti pogovor, ampak, jaz verjamem, da to zmoreš. Lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00) ali na zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, anonimno). Verjamem, da te bodo svetovalci skrbno poslušali in skupaj s tabo razmišljali kako naprej.

Verjamem, da je situacija, ki jo opisuješ zate obremenjujoča, polna neprijetnih občutkov. Zato te  spodbujam, da se obrneš na nekoga, ki ti bo v oporo in te bo skušal razumeti. Vesela bom, če se ponovno oglasiš in mi zaupaš še kaj več o svojem doživljanju.

Pošiljam ti velik objem in ti želim vse dobro.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si delila svoje občutke z mano, vem, da je to zate ni bilo najlažje. Vidim, da se soočaš z obremenjujočimi mislimi. Razumem, da je težko spregovoriti o tem, še posebej z mamo, ker je nočeš obremenjevati, vendar menim, da je izjemno pomembno, da dobiš strokovno pomoč, ki jo potrebuješ.

Obstajajo strokovnjaki, ki ti lahko pomagajo najti pot iz tvoje stike, da ti bo bolje. Če te je strah, da te ne bi jemali resno, naj ti povem, so strokovnjaki na Tom telefonu in Samarijanu usposobljeni za to, da pomagajo posameznikom v stiski. Njihova naloga je, da te poslušajo, ti pomagajo in te podprejo, da nisi sama v svoji stiski. To je varno mesto, kjer lahko strokovnjakom zaupaš, kar te muči, brez skrbi, da bi te obsojali. Ponovno bi te spodbudila, da se o svoji stiski pogovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Pišeš, da si o svoji stiski že spregovorila v šoli z učiteljico. Bi si morda upala ponovno pristopiti do nje in jo prositi za pomoč? Bi se lahko o težavah pogovorila s kakšnim sorodnikom? Predstavljam si, da bo to zate težko, vendar bi te kljub temu spodbudila, da to storiš. Kaj meniš o tem? Bi zmogla narediti ta korak. Prosim, razmisli o tem.

Opisuješ, da se zaradi stisk, ki jih doživljaš pogosto srečuješ s samomorilnimi mislimi. Vsakdo izmed nas se kdaj v življenju lahko znajde v situaciji, ko v trenutni situaciji ne vidi izhoda, a pomembno je, da se zavedamo, da je ta misel popolnoma izkrivljena. Ko na problem pogledamo malo z distance, ali ko kakšno izmed obremenjujočih misli zaupamo bližnjim, prej ali slej najdemo različne načine, kako se lahko s težavo spoprimemo, misli na samomor pa poskušamo čim prej odgnati. Situacije niso nerešljive in brezizhodne, včasih potrebujemo le več časa in podpore, da najdemo nove poti.

Toplo bi te spodbudila, da pokličeš na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00) ali na zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, anonimno). Verjamem, da te bodo skrbno poslušali in skupaj s tabo razmišljali kako naprej. Lahko izkoristiš tudi možnost pogovora s psihologom na spletni strani #Tosemjaz, svetovalec bo dosegljiv v torek, 17. 9. od 20. do 21. ure na naslednji povezavi.

Vedi, da nisi sama in da smo tu, da te podpremo. Čakam na tvoj ponoven zapis. Do takrat bi pa te prosila, da se zaveževa življenju. Obljubiš? Razmisli, ali je med tvojimi bližnjimi nekdo, ki mu zaupaš in je lahko tvoj sogovornik.

Vedi, da nisi sama in da smo tu, da te podpremo. Vesela bom, če se ponovno oglasiš in mi zaupaš kaj več o svojem doživljanju in o tem, ali si pripravljena poiskati pomoč.

Želim ti obilo notranje moči in ti pošiljam topel objem.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

zelo mi je žal, da se počutiš tako obremenjeno in se soočaš z neprijetnimi čustvi. Razumem, da te celotna situacija zelo obremenjuje ter, da želiš zaščititi svojo mamo pred skrbmi, hkrati pa se soočaš s stisko. Vendar se mi zdi zelo pomembno, da ne ostaneš sama s temi občutki. V odnosih, še posebej z bližnjimi, si zaslužiš podporo in razumevanje. Toplo bi ti priporočala, da se pogovoriš s prijateljico ali učiteljico, oz. osebo, ki ji zaupaš.

Pišeš tudi, da imaš težave z očetom. Povsem razumljivo je, da te situacija doma obremenjuje in da doživljaš negativna čustva. Pomembno je, da se zavedaš, da to, kako se obnaša tvoj oče, nima zveze s tem kdo si in kakšna si. Ti si pomembna in vredna takšna kot si in zagotovo imaš mnogo spretnosti in pozitivnih lastnosti, ki jih lahko ponudiš ljudem okoli sebe.

Ponovno bi te spodbudila, da se o svoji stiski pogovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Morda se lahko ponovno zaupaš učiteljici, ki ti je že pomagala. Zapisala si, da te skrbi, da zaradi pogovora s strokovnjakom oz. iskanja strokovne pomoči ne bi mogla narediti izpita za orožje. O kakšnih posledicah si razmišljala? Zakaj strah, skrbi? Strokovnjaki ti bodo pomagali pri boljšem soočanju z občutki in težavami, kar pa ne pomeni, da zaradi tega ne boš mogla narediti izpita, ki ga želiš.  Verjamem, da te bo oseba, ki ji boš zaupala svojo stisko poskušala razumeti in ti nuditi podporo, da bosta skupaj naredili načrt, kako naprej. Predlagam, da s pomočjo ne odlašaš.

Želela bi, da do tvojega naslednjega zapisa skleneva zavezo za življenje. Ko ti bo hudo in ne bo nikogar od bližnjih, ki bi ti lahko pomagal, pokliči na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00), ali na zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, anonimno), ali na POSVET (031 704 707). Na spletni strani #tosemjaz lahko najdeš še kakšen dodaten vir pomoči. 

Dovoli si pomoči. Vsak pogovor predstavlja pot k reševanju, k večji verjetnosti, da ti bo bolje. Verjamem vate, da ti bo uspelo narediti prvi korak.

Hvaležna bom, če se mi boš ponovno oglasila. Vedi, da nisi sama in da smo tukaj zato, da ti pomagamo.

Pošiljam ti topel objem in ti želim veliko poguma. 

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

zelo mi je žal, da se soočaš s težkimi občutki in vsiljivimi mislimi. Razumem tvoj strah glede izpita za orožje in to, da je streljanje zate pomembno, še posebej zato, ker ti predstavlja kvaliteten skupen čas z očetom. Vendar menim, da sta tvoje zdravje in dobro počutje pomembnejša, zato bi te spodbudila, da poiščeš strokovno pomoč. Prepričana sem, da obstaja način, da dobiš potrebno strokovno pomoč, ne da bi to ogrozilo tvoje cilje glede izpita.

Pišeš, da si težave želiš zaupati mami, a te je strah, kako bi reagirala. Spodbudila bi te, da zbereš pogum in notranjo moč ter se pogovoriš z mamo. Morda bi ti tvoja prijateljica lahko bila v pomoč pri tem. Razumem, da ti bo težko, ampak jaz verjamem, da zmoreš narediti ta korak. Kaj meniš o tem? Boš zmogla? Prosim, razmisli.

Če se bojiš, da te nihče ne bo razumel ali te skrbi, kakšna bo reakcija osebe, ki ji boš zaupala, te lahko pomirim, da obstajajo strokovnjaki, ki te razumejo in ti lahko pomagajo, ne da bi te označili ali ti postavljali diagnoze, ki bi te ovirale v življenju. Toplo ti priporočam, da zbereš pogum in pokličeš na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00), na Zaupni telefon Samarian (116 123 – vsak dan, brezplačno, anonimno) ali na POSVET (031 704 707). Svetovalci ti bodo po telefonu nudili zaupni pogovor in ti pomagali poiskati poti iz tvojih težav.

Menim, da je pomembno, da se oprimeš čim bolj konstruktivnih načinov soočanja z bolečino. Morda so ti v pomoč  lahko tehnike preusmerjanja pozornosti, ali tehnike sproščanja.

Srečo nosiš v sebi, zato nikoli ne obupaj, čeprav se ti bo včasih zdelo, da je pot neskončno dolga. Vesela bom, če se ponovno oglasiš in mi zaupaš kaj več o svojem doživljanju in o tem, ali si pripravljena poiskati pomoč.

Želim ti obilo notranje moči in ti pošiljam topel objem.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno oglasila in mi zaupala. Cenim tvojo iskrenost in pogum, da deliš svoje težave z mano.

Opisuješ, da sta nedavno z mami imeli prepir. Zelo mi je žal, da trenutno nimata dobrega odnosa. Dobro je, da sta skupaj našli rešitev in da se vajin konflikt ni stopnjeval. Bi mi morda lahko zaupala kaj več o vajinem odnosu? Kaj so najpogostejši razlogi, da pride do nesporazuma med vama? Omenjaš poškodbo, ki ti onemogoča jahanje. Bi mi morda lahko zaupala kaj več o tem? Kako se počutiš zaradi poškodbe?

Razumem, da bi rada delila svoje skrbi z mamo, a te je strah njenega odziva. Kljub temu bi te spodbudila, da zbereš pogum in se z mamo odkrito pogovoriš ter ji zaupaš, kako se počutiš. Vem, da bo zate morda težko začeti tak pogovor, vendar bi te spodbudila, da to storiš. Verjamem, da bo mami poslušala razumeti tvojo stisko in ti nuditi podporo. Kaj meniš o tem? Boš zmogla narediti ta korak?

Na navedene telefonske številke lahko pokličeš vsak dan v času njihovih uradnih ur, in sicer TOM telefon (116 111 – vsak dan, od 12.00 do 20.00), Zaupni telefon Samarijan (116 123, 24 ur na dan, brezplačno, anonimno), POSVET (031 704 707 – vsak delovni dan od 9.00 do 19.00). Strokovnjaki, ki so usposobljeni za nudenje pomoči in podpore te bodo poslušali in skupaj s tabo iskali poti za rešitev tvojih težav. Lahko jih pokličeš večkrat, po navadi te ne omejujejo glede pogostosti klicev. Strokovnjaki so ti na voljo za pomoč in podporo, zagotavljajo ti tudi anonimnost, tako da predlagam, da zbereš pogum in pokličeš na katero izmed naštetih telefonskih številk.

Toplo ti priporočam, da z iskanjem pomoči ne odlašaš. Morda lahko izkoristiš možnost spletnega svetovanja na naši spletni strani #ToSemJaz. Psiholog bo na voljo za pogovor jutri zvečer, tj. v torek, 24. 9. 2024 od 20. do 21. ure na spodnji povezavi.

Hvala za tvoj pogum, da deliš svoje težave z mano. Vesela bom tvojega ponovnega zapisa. Pošiljam ti veliko pozitivne energije in topel objem.

Prijazen pozdrav

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,
hvala, da si z mano delila svoje občutke. Zdi se, da si v stiski, zaradi poškodbe in zaradi odnosov v družini. Povsem razumljivo je, da se počutiš izgubljeno, ko se tvoj odnos z mamo tako hitro spreminja, še posebej v trenutkih, ko potrebuješ njeno podporo.  Zelo mi je žal, da to doživljaš.

Predlagam, da se z mamo odkrito pogovoriš in ji zaupaš, kako se počutiš, kaj te moti in kaj bi si želela glede vajinega odnosa. Prisluhni tudi njej in njenim občutkom, morda si tudi ona želi izboljšati vajin odnos, pa ne ve kako. V primeru nesporazumov se namreč večkrat zgodi, da kaj rečemo pa to niti ne mislimo oz. ne znamo ubesediti svojih misli. Mamino vedenje verjetno odraža njeno lastno zmedenost in stres, saj morda ne ve, kako se drugače spoprijeti s situacijo. Vem, da bo zate morda težko začeti tak pogovor, saj si zaradi njenega vedenja verjetno prizadeta in morda tudi jezna nanjo. Čeprav naj bi bili starši tisti, ki so v odnosu do svojih otrok zrelejši in predstavljajo zgled primernega vedenja, včasih temu ni tako. Tudi mladostniki lahko svoje starše marsičesa naučite in jim date priložnost, da izboljšajo svoje vedenje. Morda bi ti bilo lažje, če bi mami napisala pismo in ji opisala, kako se počutiš.

Zelo pomembno se mi zdi, da se o svojih občutkih in mislih pogovoriš z odraslo osebo. Si se morda opogumila glede tega, da bi poklicala na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00) ali na Zaupni telefon Samarian (116 123 – vsak dan, brezplačno, anonimno)? Menim, da bi bilo smiselno, da bi poiskala pomoč strokovnjaka, ki ti bo nudil oporo v težkih situacijah in ti pomagal predelati neprijetne občutke na bolj varen način. Poleg tega te lahko nauči različnih tehnik, ki ti bodo pomagale premagati željo po samopoškodovanju.

Nenazadnje je pomembno tudi, da v tem obdobju, ko si doma in okrevaš po poškodbi, poskrbiš zase in vsak dan narediš nekaj dobrega zase, nekaj kar te veseli (npr. branje knjige, ogled serije, kuhanje najljubše jedi, kratek sprehod). Bi morda lahko povabila prijateljico, ki ji zaupaš na obisk in klepet?

Dovoli si pomoči. Vesela bom, če se boš ponovno oglasila in mi zaupala, kako se počutiš. Vedi, da nisi sama in da sem ti na voljo, če se želiš še o čem pogovoriti.

Pošiljam ti topel objem.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

 

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno oglasila. Zelo mi je žal, da z mami nimaš preveč dobrega odnosa in da se spopadaš s tako intenzivnimi čustvi.

Opisuješ, da imaš močno željo po samopoškodovanju. Ponovno bi te spodbudila, da svojo stisko deliš z nekom, ki mu lahko zaupaš, pa naj bo to prijateljica, učiteljica, psihologinja ali kakšna druga oseba. Kaj meniš o tem, da bi poklicala na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00) ali na Zaupni telefon Samarian (116 123 – vsak dan, brezplačno, anonimno)? Bi zmogla narediti ta korak?

Toplo ti priporočam, da izkoristiš možnost spletnega svetovanja na naši spletni strani #ToSemJaz. Psihologinja ti bo na voljo za pogovor jutri zvečer, tj. v torek, 1. 10. 2024 od 19. do 20. ure na spodnji povezavi.

Pri soočanju s samopoškovanjem gre običajno za doživljanje intenzivnih čustev, kar opažaš tudi pri sebi. Poskusi z majhnimi koraki najti načine, kako izraziti ta občutja na bolj konstruktiven način; morda bi ti poslušanje glasbe lahko pomagalo preusmeriti tvoje misli, ali pa ukvarjanje s športom oz. kaj drugega, kar rada počneš in ti je v veselje. Morda lahko pričneš s pisanjem dnevnika – vsak dan si vzemi par minut časa in napiši kaj lepega se ti je zgodilo tekom dneva in kako si se počutila. To so lahko povsem preprosta dejanja, ki ti prinašajo zadovoljstvo in srečo. Ne dovoli, da drugi odločajo o tvojem počutju, saj si edinstvena in neponovljiva.

Dovoli si pomoči. Vedi, da nisi sama in da smo tu, da te podpremo. Vesela bom, če se ponovno oglasiš in napišeš še kaj več o tem, kako ti je.

Želim ti obilo poguma.

Prijazen pozdrav

dr. Urška Žerak, mag. psihologije