Anksioznost

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

iz tvojega zapisa sklepam (prosim, da me seveda opozoriš v kolikor to ne drži), da je trenutna situacija povezana z opravljanjem prakse zate zelo obremenjujoča, do te mere, da si najbrž ostala doma (napisala si, da spet izostajaš). 

Kaj bi lahko bil vzrok temu? Si o tem že kaj razmišljala? Katere so tiste skrbi, ki pridejo na plano, ko gre za prakso, za delo v organizaciji, izven šole, kjer si z odraslimi? So to pričakovanja, ki jih imaš do sebe, da moraš pokazati svoje znanje, da te skrbi, da bodo o tebi dobili napačno mnenje - da ne znaš, da ta poklic ni zate ali pa je tu v ozadju kaj drugega? Kaj se je zgodilo na prvi praksi, kako to, da si "dobila odpoved"- te vabim, da zapišeš kaj se je dogajalo. 

Zapisala si, da imaš anksioznost in panične napade, in da si v depresiji. Občutki, ki jih doživljaš so povezana z žalostjo, morda jezo, obupom, si nemirna, morda jočeš, se umikaš iz situacij in odnosov z drugimi, telesno se na situacijo, v kateri si se znašla odzivaš s potnimi rokami, močnejšim bitjem srca, hitrim in plitkim dihanjem. Drži? Ob tem ti gredo morda skozi glavo občutki - nisem dovolj dobra, kaj si bodo mislili o meni, vsi me gledajo, tega ne znam in ne zmorem, nikoli mi ne bo šlo dobro, vem, da bom naredila narobe. Se tu prepoznaš? In v kolikor razmišljava naprej - kaj se lahko zgodi, v kolikor česa ne bi znala, zmogla. Kaj najbolj tragičnega v tvojih očeh bi se lahko zgodilo? Praksa je namenjena temu, da se učiš, spoznaš delovanje v organizaciji, kjer si. Razmisli - ali so tamkajšnji delavci že takoj znali odlično opravljati delo, ki jim je bilo naloženo. Težko. Za dovolj dobro opravljene naloge potrebuješ čas za učenje in izkušnje. 

Prepoznavanje znakov, občutkov in zapis, ki si ga poslala na To sem jaz, nakazuje, da si želiš pomoči. Zapisala si, da te mami ne razume. Verjetno je to še en dejavnik, ki te potiska v neprijetno razpoloženje. Včasih nam je staršem težko razumeti kaj se vam dogaja in za to potrebujemo čas. Glede na to, da si stara 19 let (tako si zapisala) ti toplo priporočam, ko si že sama zapisala, da stopiš do svojega osebnega zdravnika, ki te bo usmeril naprej k psihologu. Ob tem pa, glede na to, da si še vključena v izobraževanje, ti priporočam, da stopiš do svetovalne službe na šoli in se s svetovalno delavko, delavcem o tem pogovoriš, tudi z organizatorjem / koordinatorjem prakse. Bi to šlo? V obeh primerih boš dobila priložnost pogovora v živo in spremljanje takoj ter bolj redno. Tako boš imela priložnost pogovora, učenja tehnik sproščanja in soočanja s stresnimi situacijami.  Še vedno lahko ob tem pišeš na To sem jaz, pokličeš na TOM telefon ali pa na POSVET. 

Vabim te, da ob vsem tem poskusiš razmisliti o svojih notranjih močeh, ki ti bodo v pomoč v stresnih situacijah. Kaj ti gre dobro, kako si že v preteklosti uspešno reševala kakšen problem in kdo ti je ob tem pomagal. Tudi sedaj razmisli kdo ti je lahko v uporo - morda oče, prijateljica, prijatelj, trener... 

Sama si lahko pomagaš, da poskusiš z vajo tehnik sproščanja in razumevanja kaj je paničen napad, kaj pomenijo skrbi. Paničen napad kot zapišeš, je telesno in čustveno naporen, a ni usoden. Pomembno je, da se takrat umakneš, si dovoliš, da preide. Kako to izpeljati - https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/panicni-napad/. V pomoč si tudi prispevki o anksioznosti in  tehnikami sproščanja: 

- o anksioznosti

- tehnike sproščanja

Vesela bom tvojega ponovnega zapisa. Do takrat pa te lepo pozdravljam. 

 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja