#to sem jaz

Zaščita pred soncem

Avtor: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene, Nataša Šimac, dr. med., spec. javnega zdravja in Aneja Štuhec, mag. san. inž., Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Poleti zaradi počitnic, dopustov, daljših dni in višjih temperatur več časa preživimo na prostem, zlasti v sončnih dneh. Čeprav ima sonce številne koristne učinke na naše zdravje in počutje – spodbuja nastajanje vitamina D, zagotavlja svetlobo in toploto ter prispeva k dobremu razpoloženju – ima lahko tudi škodljive posledice.

Ultravijoličnemu (UV) sevanju smo izpostavljeni ne le na plaži ali ob bazenu, temveč tudi pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so hoja v šolo ali službo, kolesarjenje, rekreacija in šport na prostem, druženje s prijatelji, pikniki ter delo na vrtu. Ker UV sevanja ne zaznavamo s svojimi čutili, pogosto podcenjujemo njegovo prisotnost in vpliv.

Prekomerna izpostavljenost UV sevanju lahko povzroči številne škodljive učinke na zdravje. Med akutnimi posledicami na koži so najpogostejše sončne opekline, med kronične/odložene pa sodijo tudi prezgodnje staranje kože ter povečano tveganje za razvoj kožnega raka. UV sevanje lahko povzroča tudi poškodbe oči in vpliva na imunski sistem.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UVA, UVB in UVC sevanje med dokazano rakotvorne dejavnike za človeka (skupina 1).

Raziskave potrjujejo, da je pojavnost kožnega raka tesno povezana z izpostavljenostjo UV sevanju in pogostostjo sončnih opeklin, še posebej v otroštvu in mladostništvu.

Pojav kožnega raka in drugih škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko  zmanjšamo ali preprečimo z izvajanjem enostavne zaščite:

Spremljamo dnevne napovedi UV indeksa 

Objavlja jih Agencija RS za okolje: Podatki ARSO - UV indeks

Pred UV sevanjem se zaščitimo pri UV indeksu 3 ali več. Zaščito prilagodimo stopnji UV sevanja: višja kot je vrednost UV indeksa, intenzivnejša naj bo zaščita (Tabela 1). Od druge dekade maja do prve dekade avgusta se v nižinskem svetu Slovenije vrednosti UV indeksa 3 in več pojavljajo najdlje in sicer že od 10. ure dopoldne pa vse do približno 17. ure.

Omejimo izpostavljanje soncu

V Sloveniji je UV sevanje najmočnejše med aprilom in septembrom, UV indeks doseže najvišje vrednosti že v maju vse do prve polovice avgusta. Čez dan doseže vrh okoli sončnega poldneva, približno ob 13. uri po poletnem času. Zato aktivnosti na prostem načrtujmo zjutraj ali pozno popoldne, sicer pa se ustrezno zaščitimo glede na UV indeks.

Umaknimo se v senco

Najbolje smo zaščiteni v notranjosti stavbe; sence dreves, latnikov, dežnikov ali senčil ne dajejo popolne zaščite tudi zaradi odboja UV sevanja od okolnih površin.

Ustvarimo si lastno senco.

Oblecimo gosto tkana, ohlapna oblačila, glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.

Oči zaščitimo tudi s sončnimi očali ustrezne kakovosti in oblike (leče CE, UV 400; čim večji očalni okvirji, ki ščitijo pred UV sevanjem tudi s strani).

Kot dodatno zaščito uporabimo kremo za zaščito pred soncem.

Na dele telesa, ki jih ne moremo prekriti z oblačili, nanesemo kremo za zaščito pred soncem s široko zaščito (UVA in UVB) in sončnim zaščitnim faktorjem (SZF) najmanj 30.

Za učinkovito zaščito kremo nanesemo v zadostni količini (5 ml – 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) pred izpostavitvijo soncu in jo ponovno nanašamo vsaki 2 uri ter po plavanju ali močnem znojenju.

Zaščitno kremo nanesemo približno 30 minut pred izpostavljanjem soncu, ko je koža še hladna in suha. Pri nanosu ne pozabimo na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter na predele kože, ki jih prekrivajo naramnice kopalk ali oblačil.

Kreme za zaščito pred soncem niso namenjene podaljševanju izpostavljanja soncu.

Ne sončimo se namerno

Majhne količine UV žarkov so koristne za zdravje, zlasti za tvorbo vitamina D, ki v koži začne nastajati zelo hitro po izpostavljenosti soncu. Prekomerna izpostavljenost UV sevanju pa je povezana z negativnimi posledicami za zdravje, saj je UV sevanje rakotvorno za ljudi.

Za zadostno sintezo vitamina D na naši geografski legi (okrog 45° zemljepisne širine) potrebuje svetlopolta oseba na sončen dan med majem in septembrom 2 do 3 krat tedensko 10 minut izpostavljanja kože glave in okončin. Daljše izpostavljanje soncu ter zagorelost kože pa nasprotno zmanjšujeta tvorbo in nižata raven vitamina D.

Od oktobra do aprila se priporoča dodajanje vitamina D, saj sončno sevanje ni dovolj močno, da bi sprožilo sintezo vitamina D v koži.

Odpovejmo se uporabi solarija

UV sevanje solarijev ima enake škodljive učinke kot UV sončno sevanje.

V Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetujemo. Prepoved uporabe solarija v ne zdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v EU in ZDA, medtem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana ne glede na starost.

Skrbimo za zadostno hidracijo

V vročih dneh ne pozabimo na zadosten vnos tekočine, najbolje pitne vode.

Več v Napotkih prebivalcem v vročih dneh: https://nijz.si/moje-okolje/podnebne-spremembe/napotki-za-ravnanje-v-vrocih-dneh/

 

Tabela 1: Priporočena zaščita glede na stopnjo UV sevanja, izraženega z UV indeksom, (prirejeno po https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/radiation-the-ultraviolet-(uv)-index)

Redno spremljajmo tudi opozorila Agencije RS za okolje o onesnaženosti zraka z ozonom in ravnajmo skladno s priporočili.

 

Vabimo te, da si več vsebin o UV sevanju, solarijih in vplivih na zdravje ogledaš na:

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja

Mobilna navigacija