#to sem jaz

Zaščiti se pred UV sevanjem – spoznaj priporočila

Avtor: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene, Nataša Šimac, dr. med., spec. javnega zdravja in Maja Martinčič, mag. san. inž., Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Bližajo se počitnice. Verjetno bo to tudi zate obdobje, ko se lahko zaradi daljšega dneva in manj obveznosti več časa zadržuješ na prostem. Predvidevamo, da  tudi tebe še posebej razveselijo sončni dnevi. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba /vključno z vplivom na razvoj očesa in vidne funkcije/, toplota) tudi škodljive učinke na zdravje ljudi.

Vabimo te, da skupaj z nami raziščeš, kateri so ti škodljivi učinki, zakaj se pojavijo in kako se lahko pred njimi zaščitiš.

UV sevanje in zdravje

Ultravijolično (UV) sončno sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja Sonce in ga s svojimi čutili ne zaznavamo. Izpostavljeni mu nismo le na obali ali odprtem bazenu, ampak tudi pri naših vsakodnevnih opravilih in aktivnostih na prostem (pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, rekreaciji na prostem, druženju s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd.).

Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo in oči, deluje tudi na imunski sistem. Akutni učinki so tisti, ki se pojavijo hitro po izpostavljenosti UV sevanju, v enem ali nekaj dneh (npr. pordelost kože oziroma opekline). Kronični učinki pa se pojavijo kasneje oziroma odloženo, čez več tednov ali celo let in desetletij (npr. prezgodnje staranje kože, rak kože). 

UV sevanje je namreč rakotvorno za ljudi. Izpostavljanje UV sevanju je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka vključno kožnega melanoma (najhujše oblike kožnega raka).

UV sevanju pa smo lahko izpostavljeni tudi z rabo umetnih virov (npr. solarijev). UV sevanje solarijev ima enake škodljive učinke na zdravje kot sončno UV sevanje.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih narašča, v Sloveniji in drugod po svetu. To je posledica tako večje moči sončnega sevanja, ki jo povzročajo tanjšanje zaščitnega ozonskega plašča v stratosferi in podnebne spremembe, kot tveganega vedenja ljudi (npr. prekomerno izpostavljanje UV sevanju z namernim sončenjem, uporaba solarijev).

Dermatologi opozarjajo, da nobena zagorela polt ni zdrava – je le odraz poškodbe kože.

Zaščita pred UV sevanjem

Pomembno je, da se navedenih tveganj zavedaš in veš, da lahko pojav škodljivih učinkov UV sevanja na svoje telo učinkovito zmanjšaš ali preprečiš z ustrezno samozaščito.

Svetujemo ti, da upoštevaš naslednja priporočila:

Dnevno spremljam  napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodim zaščito: 

Podatki ARSO - UV indeks

Z UV indeksom izražamo moč sončnega sevanja, vrednost 3-4 izraža zmerno, 5-8 visoko, 9-10 zelo visoko, višje vrednosti pa ekstremno visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja.

Zaščitimo se stopnji UV indeksa primerno. Zaščita je svetovana vedno, ko so vrednosti UV indeksa 3 ali več (kot prikazuje slika spodaj).

Omejim izpostavljanje soncu v času njegove največje moči.

Moč sončnega UV sevanja (UV indeks) je v Sloveniji največja med aprilom in septembrom, z vrhom junija in julija.

Tekom dneva so vrednosti UV indeksa najvišje v urah okoli sončnega poldneva, ki je po poletnem času ob 13. uri. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Umaknemo se v zgradbo, šotor, pod senčnik ali senco drevesa. Aktivnosti na prostem opravimo prej ali potem oziroma se primerno zaščitimo glede na vrednosti UV indeksa.

Ne pozabimo, da vsaka senca ne nudi zadostne zaščite pred UV sevanjem. Najbolje smo zaščiteni v zgradbi, drugod nas UV sevanje lahko doseže tudi zaradi odboja UV žarkov od velikih površin (npr. peska, betona, v gorah snega).

Izberem  primerna oblačila in pokrivalo.

Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Glavo pokrijemo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.
Več o zaščiti z oblačili: Tekstilije kot zaščita pred UV sevanjem.

Zaščitim  svoje oči.

Oči zaščitimo s sončnimi očali ustrezne kakovosti in oblike: blokirajo naj 99-100% UV sevanja oziroma sevanje do 400 nm in prepuščajo 75-90% vidne svetlobe (leče CE, UV 400; čim večji očalni okvirji, ki ščitijo tudi s strani).

Za zaščito oči zaradi dostopa UV sevanja mimo zgornje strani očalnega okvirja in zaščito periorbitalnih delov uporabimo tudi ustrezno pokrivalo (širokokrajni klobuk, pokrivalo v legionarskem kroju).

Kontaktne leče, ki blokirajo UV sevanje in segajo preko roba roženice, predstavljajo dovolj primerno zaščito očesa.

Več o škodljivih učinkih UV sevanja na oči in priporočilih za zaščito oči si lahko prebereš v dokumentu Očesne klinike UKC Ljubljana: Priporočila za zaščito oči pred ultravijoličnim sevanjem.

Kot dodatno zaščito uporabim pripravke za zaščito pred soncem.

Pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. 

Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več. 

Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).

Ne uporabljam  solarija.

Ali veš, da v Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetujemo?
Prepoved uporabe solarija v ne zdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v Evropi in ZDA, medtem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana.

Ne pozabim na redno nadomeščanje tekočine.

Najbolje, da pijemo vodo.

 

UV sevanje in vitamin D

Na koncu še nekaj besed glede izpostavljanja soncu in vitaminu D:

UV sončno sevanje je oboje, tako glavni vzrok kožnega raka kot najboljši vir vitamina D. Zato moramo uravnotežiti tveganje za pojav kožnega raka zaradi prekomerne izpostavljenosti soncu z vzdrževanjem ustreznih ravni vitamina D.

Prekomerna izpostavljenost UV sevanju je povezana z negativnimi posledicami za zdravje, saj je UV sevanje rakotvorno za ljudi. Majhne količine UV sevanja imajo bistveno vlogo pri nastanku vitamina D, ki se v koži začne tvoriti zelo hitro po izpostavljenosti soncu.

Od aprila do septembra lahko dosežemo ustrezne ravni vitamina D že z naključnim izpostavljanjem soncu pri vsakodnevnih opravilih. Zadostuje že kratka izpostavljenost obraza in okončin v opoldanskem času 2 do 3 krat tedensko. Potreben čas izpostavljenosti je odvisen od fototipa kože. Občutljivejša kot je koža, krajši je (npr. 10 min pri fototipu I, 12 minut pri fototipu II).

Daljše izpostavljanje soncu ter zagorelost kože pa nasprotno zmanjšujeta tvorbo in nižata raven vitamina D.

Vabimo te, da si več vsebin o UV sevanju, solarijih in vplivih na zdravje ogledaš na:

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja