#to sem jaz

Zaščiti se pred UV sevanjem – spoznaj priporočila

Avtor: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene, Nataša Šimac, dr. med., spec. javnega zdravja in Maja Martinčič, mag. san. inž., Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Bližajo se počitnice. Verjetno bo to tudi zate obdobje, ko se lahko zaradi daljšega dneva in manj obveznosti več časa zadržuješ na prostem. Predvidevamo, da  tudi tebe še posebej razveselijo sončni dnevi. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba (vključno z vplivom na razvoj očesa in vidne funkcije), toplota) tudi škodljive učinke na zdravje ljudi.

Vabimo te, da skupaj z nami raziščeš, kateri so ti škodljivi učinki, zakaj se pojavijo in kako se lahko pred njimi zaščitiš.

 

UV sevanje in zdravje

Ultravijolično (UV) sončno sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja Sonce in ga s svojimi čutili ne zaznavamo. Izpostavljeni mu nismo le na obali ali odprtem bazenu, ampak tudi pri naših vsakodnevnih opravilih in aktivnostih na prostem (pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, rekreaciji na prostem, druženju s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd.).

Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. Akutni učinki so tisti, ki se pojavijo hitro po izpostavljenosti UV sevanju, v enem ali nekaj dneh (npr. pordelost kože oziroma opekline). Kronični učinki pa se pojavijo kasneje oziroma odloženo, čez več tednov ali celo let in desetletij (npr. prezgodnje staranje kože, rak kože). 

UV sevanje je namreč rakotvorno za ljudi. Izpostavljanje UV sevanju je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka vključno kožnega melanoma (najhujše oblike kožnega raka).

UV sevanju pa smo lahko izpostavljeni tudi z rabo umetnih virov (npr. solarijev). UV sevanje solarijev ima enake škodljive učinke na zdravje kot sončno UV sevanje.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih narašča, v Sloveniji in drugod po svetu. To je posledica tako večje moči sončnega sevanja, ki jo povzročajo tanjšanje zaščitnega ozonskega plašča v stratosferi in podnebne spremembe, kot tveganega vedenja ljudi (npr. prekomerno izpostavljanje UV sevanju z namernim sončenjem, uporaba solarijev).

Dermatologi opozarjajo, da nobena zagorela polt ni zdrava – je le odraz poškodbe kože.

 

Zaščita pred UV sevanjem

Pomembno je, da se navedenih tveganj zavedaš in veš, da lahko pojav škodljivih učinkov UV sevanja na svoje telo zmanjšaš ali preprečiš z ustrezno samozaščito.

Svetujemo ti, da upoštevaš naslednja priporočila:

Omejim izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro.

Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Umaknemo se v zgradbo, šotor, pod senčnik ali senco drevesa. Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 17. uri.

Izberem  primerna oblačila in pokrivalo.

Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Glavo pokrijemo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.
Več o zaščiti z oblačili: Tekstilije kot zaščita pred UV sevanjem.

Zaščitim  svoje oči.

Oči zaščitimo s sončnimi očali ustrezne kakovosti in oblike: blokirajo naj 99-100% UV sevanja oziroma sevanje do 400 nm in prepuščajo 75-90% vidne svetlobe (leče CE, UV 400; čim večji očalni okvirji, ki ščitijo tudi s strani).

Za zaščito oči zaradi dostopa UV sevanja mimo zgornje strani očalnega okvirja in zaščito periorbitalnih delov uporabimo tudi ustrezno pokrivalo (širokokrajni klobuk, pokrivalo v legionarskem kroju).

Kontaktne leče, ki blokirajo UV sevanje in segajo preko roba roženice, predstavljajo dovolj primerno zaščito očesa.

Več o škodljivih učinkih UV sevanja na oči in priporočilih za zaščito oči si lahko prebereš v dokumentu Očesne klinike UKC Ljubljana: Priporočila za zaščito oči pred ultravijoličnim sevanjem.

Kot dodatno zaščito uporabim  kemične varovalne pripravke.

Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. 

Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več. 

Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).

Dnevno spremljam  napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodim zaščito: 

Podatki ARSO - UV indeks
Vrednost indeksa 3-4 izraža zmerno, 5-8 visoko, 9-10 zelo visoko, višje vrednosti pa ekstremno visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Glede na to, da je UV indeks krajevno specifičen, priporočamo poleg upoštevanja vrednosti UV indeksa tudi upoštevanje pravila sence: »Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco«.

Ne uporabljam  solarija.

Ali veš, da v Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetujemo?
Prepoved uporabe solarija v ne zdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v Evropi in ZDA, medtem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana.

Ne pozabim na redno nadomeščanje tekočine.

Najbolje, da pijemo vodo.

UV sevanje in vitamin D

Na koncu še nekaj besed glede izpostavljanja soncu in vitamina D:

  • Sonce je glavni vir vitamina D. Kot verjetno veš, nastaja vitamin D v koži pod vplivom UV B sevanja.
  • Vitamin D vsebujejo tudi nekatera živila (ribje olje, mastne morske ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki in nekatere gobe).
  • Prejmemo ga lahko tudi z vitaminom D obogatenimi živili, prehranskimi dopolnili ali zdravili.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) med priporočili v zvezi z UV sevanjem navaja, da so majhne količine UV sevanja koristne za zdravje in igrajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D. Vendar pa je prekomerna izpostavljenost UV sevanju povezana z negativnimi posledicami za zdravje, saj je UV sevanje rakotvorno za ljudi.

SZO povzema, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut (5 do 10 minut pri fototipu kože I) izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) 2 do 3 krat tedensko. Bližje kot smo ekvatorju, krajši čas izpostavljenosti zadošča.

Vabimo te, da si več vsebin o UV sevanju, solarijih in vplivih na zdravje ogledaš na:

 

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja