#to sem jaz

Zaščiti se pred UV sevanjem – spoznaj priporočila

Avtor: prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene, in Nataša Šimac, dr. med., spec. javnega zdravja, Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Bližajo se počitnice. Verjetno bo to tudi zate obdobje, ko se lahko zaradi daljšega dneva in manj obveznosti več časa zadržuješ na prostem. Predvidevamo, da  tudi tebe razveselijo sončni dnevi. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov tudi škodljive učinke na zdravje ljudi. Koristni učinki sonca so vezani na dobro počutje, nastajanje vitamina D, sonce nam da toploto in svetlobo. Svetloba ima pomembno vlogo tudi za razvoj očesa in vidne funkcije. Pomembno pa je, da se predvsem zavedaš tudi škodljivih učinkov. Dobro je vedeti, da jih lahko preprečiš.

Sončno ultravijolično (UV) sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja sonce in ga s svojimi čutili ne zaznavamo. Izpostavljeni mu nismo le na obali ali odprtem bazenu, ampak tudi pri naših vsakodnevnih opravilih in aktivnostih na prostem (pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, rekreaciji na prostem, druženju s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd.).

Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. Akutni učinki so tisti, ki se pojavijo hitro po izpostavljenosti UV sevanju, v enem ali nekaj dneh (npr. pordelost kože oziroma opekline). Kronični učinki pa se pojavijo kasneje - čez več tednov ali celo let in desetletij (npr. prezgodnje staranje kože, rak kože). 

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi. 

UV sevanju pa smo lahko izpostavljeni tudi z rabo umetnih virov (npr. solarijev). UV sevanje solarijev ima enake škodljive učinke na zdravje kot sončno UV sevanje.

Na srečo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem pojav škodljivih učinkov UV sevanja na svoje telo zmanjšaš ali preprečiš. Svetujemo ti, da upoštevaš naslednja priporočila:

 

  Omejim izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro. 

Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 17. uri.

  Izberem primerna oblačila in pokrivalo.

Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Glavo pokrijemo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu. Več o zaščiti z oblačili lahko prebereš tukaj.

  Zaščitim svoje oči.

Oči zaščitimo s sončnimi očali ustrezne kakovosti in oblike: blokirajo naj 99-100 % UV sevanja oziroma sevanje do 400 nm in prepuščajo 75-90 % vidne svetlobe (leče CE, UV 400; čim večji očalni okvirji, ki ščitijo tudi s strani).

Za zaščito oči zaradi dostopa UV sevanja mimo zgornje strani očalnega okvirja in zaščito predelov okoli oči uporabimo tudi ustrezno pokrivalo (širokokrajni klobuk, pokrivalo v legionarskem kroju).

Kontaktne leče, ki blokirajo UV sevanje in segajo preko roba roženice, predstavljajo dovolj primerno zaščito očesa. Več o škodljivih učinkih UV sevanja na oči in priporočilih za zaščito oči pred ultravijočnim sevanjem si lahko prebereš v dokumentu Očesne klinike UKC Ljubljana.

  Kot dodatno zaščito uporabim kemične varovalne pripravke.

Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli …) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. 

Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več. 

Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsaki dve uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).

  Dnevno spremljam napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodim zaščito.

Podatki ARSO - UV indeks
Vrednost indeksa 3-4 izraža zmerno, 5-8 visoko, 9-10 zelo visoko, višje vrednosti pa ekstremno visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Glede na to, da je UV indeks krajevno specifičen, priporočamo poleg upoštevanja vrednosti UV indeksa tudi upoštevanje pravila sence: »Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco«.

  Ne uporabljam solarija.

Ali veš, da v Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetujemo?
Prepoved uporabe solarija v nezdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v Evropi in ZDA, medtem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana za vse, ne glede na starost.

 

Na koncu še nekaj besed glede izpostavljanja soncu in vitamina D.

Kot verjetno veš, nastaja vitamin D v koži pod vplivom UV B sevanja. Vitamin D pa vsebujejo tudi nekatera živila (ribje olje, mastne morske ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki in nekatere gobe). Prejmemo ga lahko tudi z živili, obogatenimi z vitaminom D, prehranskimi dopolnili ali zdravili.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) med priporočili v zvezi z UV sevanjem navaja, da so majhne količine UV sevanja koristne za zdravje in igrajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D. Vendar pa je pretirana izpostavljenost UV sevanju povezana z negativnimi posledicami za zdravje, saj je UV sevanje rakotvorno za ljudi. SZO povzema, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut* izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) 2 do 3 krat tedensko. Bližje kot smo ekvatorju, krajši čas izpostavljenosti zadošča. *Opomba: 5 do 10 minut pri fototipu kože I (ljudje z izredno svetlo poltjo).

 

Viri in več o UV sevanju in solarijih:

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja