Jezo lahko obvladaš
»Vsakdo se lahko razjezi – to je preprosto. Toda razjeziti se na pravo osebo, s pravo mero, ob pravem času, s pravim razlogom in na pravi način – to pa ni preprosto.«
Človek, jezi se na OK način!
Vsem znano družabno igro o jezi bi bilo dobro kar preimenovati. Nič ni narobe, če se človek jezi! Narobe je le, če se jezi na neprimeren način. Jezo se da izraziti tudi tako, da z njeno pomočjo rešiš težave in se nato bolje počutiš. Če jezo primerno izraziš, ima to pozitivne posledice zate in za tvoje odnose z drugimi. Škoda pa nastaja, če je tvoja jeza prepogosta, premočna, dolgotrajna in neprimerno izražena, npr. v obliki agresije oziroma nasilja. Naučiš se lahko jeziti tako, da nikomur ne škoduješ. Slavni grški filozof Aristotel je dejal: »Vsakdo se lahko razjezi – to je preprosto. Toda razjeziti se na pravo osebo, s pravo mero, ob pravem času, s pravim razlogom in na pravi način – to pa ni preprosto.«
Raziskave in jeza
Premočno jezo in neustrezno izražanje jeze raziskave povezujejo s problematičnim vedenjem v šoli in doma, z nižjim učnim uspehom, nesprejetostjo med vrstniki, nasiljem ter s psihičnimi in telesnimi težavami. Pogosto izražanje jeze z agresivnim vedenjem lahko kasneje v življenju ogroža posameznikovo zaposlitev, družinske in medosebne odnose ter telesno in duševno zdravje.
Jeza je različno močna
Ljudje se med seboj razlikujemo po tem, kako pogosto in kako močno doživljamo jezo. To je odvisno od številnih dejavnikov, seveda tudi od naših osebnostnih značilnosti in od značilnosti ljudi, s katerimi živimo, se družimo in vstopamo v odnose. Jezo torej doživljamo različno intenzivno: od blage jeze do najmočnejše jeze, ki ji rečemo bes. V besu oseba deluje, kot da je popolnoma izgubila nadzor nad seboj, a v resnici gre za kontrolirano izgubo nadzora. Zato bes ni »slep«, kot se zmotno verjame. Kljub temu pa je izražanje besa tvegano, preide lahko tudi v nasilje in nehotene hude posledice. Človek v agresivnem besu sicer noče poškodovati druge osebe, po logiki jeze hoče le, da oseba spremeni svoje ravnanje. Napadalno vedenje v hudi jezi je zato treba ločiti od uničevalnega vedenja, ki izhaja iz čustva sovraštva, pa tudi od vedenja z namenom poniževanja drugega, ki izhaja iz čustva prezira.
Nasilje iz jeze ali prezira ali sovraštva
Pri nasilju iz »nezrele jeze« gre za besni poskus prisiliti drugega, da spremeni svoje obnašanje, če blažji poskusi niso dali želenega rezultata. Ko je namen dosežen, se – spet po logiki jeze – bes pomiri, saj je drugi spremenil svoje vedenje. Nasilje, ki izhaja iz sovraštva ali prezira, pa je usmerjeno v drugega kot »zlobno« ali »slabo« osebo. Najnevarnejše je sovražno nasilje, ki teži k uničenju druge osebe, zato se ne ustavi niti, ko oseba spremeni svoje vedenje. Pozor! Nasilje je vedno nedopustno. Tudi če ni uničevalne namere, je škodljivo in prepovedano.
Ločimo čustvo jeze od vedenja v jezi
Čustev ne smemo enačiti z vedenjem. Pomembno je, da razločimo jezo od agresivnega vedenja. Čustvo jeze je zgolj spodbuda k agresivnemu vedenju, ki pa je le eden od načinov izražanja jeze. Močno doživljanje slabo nadzorovane jeze pogosto vodi k agresivnemu vedenju. Agresija jezni osebi lahko prinaša tudi določene »nagrade«, npr. odobravanje nekaterih vrstnikov in ponos nase. Toda agresija običajno privede do dodatnih težav za vse vpletene. Jezo lahko pokažemo tudi na primeren, neagresiven način, ali pa jo zadržimo zase, ko je tako najbolj smiselno. Lahko se torej odločiš in izbereš, kakšen bo tvoj čustveni odziv. Z razvijanjem veščin upravljanja jeze širiš svojo svobodo reagiranja.
Vedno jezni in nikoli jezni
Eni ljudje jezo prav vedno izrazijo, drugi jo zmeraj zadržijo zase, tretji pa jo še pred sabo skrijejo, ali jo maskirajo s kakšnim drugim čustvom. Ni ustrezno, da se nekateri nikoli ne jezijo, saj ima jeza koristno vlogo. Prav tako ni ustrezno, ko se nekateri nenehno jezijo. Jeza je lahko tudi obramba pred drugimi neprijetnimi čustvi, ki jih jeza lahko preglasi ali zakrije, da se jih jezna oseba sploh ne zaveda.
Ali tudi ti z jezo kdaj prikriješ svoja druga čustva? Razmisli o svojih primerih.
Delovni list: Kaj se skriva za mojo jezo?
Jeza iz navade
»Jeza iz navade« lahko služi tudi zastraševanju ali izsiljevanju drugih ljudi. Kronično jezna oseba je kot od-jeze-odvisni »jezoholik«, škodi sebi in svojim odnosom z drugimi, posebej če jeze ne obvladuje. Možgani, navajeni na jezo, lahko privedejo do tega, da se oseba vse hitreje in pogosteje razjezi, da ostaja vse dalj časa jezna in da jezo celo nasilno izraža.
-
Razjeziti se ne pomeni avtomatsko napasti!
Ko čutiš bes, ti ga ni treba izraziti z besednim ali fizičnim napadom na drugo osebo. To ni niti koristno niti dovoljeno. Tvoja močna upravičena jeza pač ne more biti opravičilo za tvoje nesprejemljivo izražanje besa. Tudi razbesnelost smo dolžni izraziti tako, da upoštevamo še interese in pravice druge osebe. Jeziti se je torej treba na družbeno sprejemljiv način. Tako imamo tudi največ možnosti vplivati na drugega, da bo morda pripravljen spremeniti svoje vedenje, glede katerega smo jezni. Važno je torej vedeti, da se lahko odločimo, kako bomo jezo izrazili in kakšno reakcijo bomo izbrali. Lahko se naučiš izbrati svoje vedenje v jezi, namesto da izgubiš nadzor nad sabo. Tudi najmočnejšo jezo lahko izraziš tako, da ne škoduješ ne sebi ne drugim. A to res ni preprosto, potrebne je veliko vaje in truda. Vredno je poskusiti in vztrajati.
Nadaljuj na naslednji članek: Vsak se razjezi sam
