Vsak se razjezi sam

Čustvo jeze ima svojo logiko!

To, kaj in kako razmišljamo, vpliva na naša čustva. Svojo jezo lahko razumemo, če ugotovimo, kako smo dojeli dogajanje, zaradi katerega smo jezni. Tudi tvoja jeza ni direktni odziv na situacijo, pač pa je tvoj odziv na tvoje razumevanje situacije, ki ti je pomembna. To, kako si razložiš neko situacijo, je povezano tudi s tvojimi prepričanji, ki jih imaš o sebi, drugih in svetu.

Jeze ne sproži sam dogodek

Če bi dogodki v nas jezo sprožali samodejno, bi se v istih situacijah razjezili vsi. A vemo, da se na enako dogajanje nekdo odzove z jezo, drugi z nekim drugim čustvom, tretji pa ostane povsem ravnodušen. Do tvojega čustva jeze torej pride le, če si jezo sprožiš s svojo razlago dogodka oziroma situacije.

Razjezi te lahko samo ena oseba

»Tako me je razjezil!«, najbrž rečeš. A kako to druga oseba lahko naredi, če nima daljinskega vodenja tvojih možganov? V resnici vsak človek razjezi samega sebe. Tako kot si dovoliš razjeziti se ob ravnanju osebe, se lahko tudi odločiš, kaj s to jezo narediti. Če osebi pripisuješ moč, da »te razjezi« in da odloča tudi o tem, kako ti svojo jezo izraziš, potem ji pripisuješ zelo  veliko moč. Najbrž nikomur zares ne želiš dajati takšne moči.

Za svojo jezo smo odgovorni

Vsak od nas se torej razjezi sam, za svojo jezo pa smo odgovorni mi sami. Med ravnanjem drugih in našo jezo ni neposredne vzročne zveze. Jeza ni povzročena od zunaj, pač pa je naš osebni odziv na vedenje drugih. Naša prva čustvena reakcija je običajno sicer bliskovito hitra in avtomatska. Običajno v sami situaciji ne moremo odločati o tem, ali bomo občutili jezo, smo pa odgovorni za to, kaj bomo z jezo takrat naredili. Lahko narediš marsikaj koristnega, kljub jezi, ali celo s pomočjo jeze, če ni pretirana. Lahko se torej pametno odločiš in ne izbereš načinov izražanja jeze, ki bi škodili tako tebi kot drugim.

Za krmilom svoje jeze

Dejstvo je, da smo mi sami za krmilom svoje jeze in od nas je odvisno, kako se bomo po premisleku odzvali. Bodi torej tudi ti kapitan in krmar svoje jeze. Tudi ko se drugi nedopustno vedejo, niso oni tisti, ki te razjezijo, pač pa se razjeziš ti. Ko to razumeš, lažje obvladaš svojo jezo. Morda se celo odločiš, da se v neki situaciji sploh ni vredno ali smiselno jeziti.

Čustvena pismenost

Več ko veš o čustvih in o svoji jezi, bolje jo lahko razumeš in obvladano izražaš, prav tako pa tudi bolje razumeš in sprejemaš jezo drugih ljudi. Ljudem več ne očitaš, da so te razjezili, pač pa jim poveš, da čutiš jezo glede njihovega ravnanja. Seveda moramo v medsebojnih odnosih upoštevati, kako se ob nas počutijo in kaj v zvezi z našim obnašanjem doživljajo drugi. V svojem ravnanju moramo biti drug do drugega zmeraj spoštljivi, tudi če smo zelo jezni. Pozor: to,da smo odgovorni za svojo jezo, ne pomeni, da jeze ne bi smeli čutiti in izraziti! Spomnimo se – človek, jezi se, a na pravi način.

Nadaljuj na naslednji članek: Kako naša jeza sploh nastane?