Znašel sem se v vrtincu vprašanj, dvomov in dilem o moji poklicni prihodnosti

Dejavniki, ki vplivajo na moj proces odločanja

• Ti, sam!

  

  Ti, sam!

  Poznaš samega sebe? Kakšna so tvoja prepričanja o sebi?  Zmoreš realno oceniti ali so tvoje osebnostne lastnosti, tvoje zmožnosti, sposobnosti in spretnosti primerne za določen izobraževalni program? Kakšna so tvoja interesna področja - ali so skladna z naborom programov, šol? Kakšna je tvoja motivacija za učenje in delo? Verjameš v svoj uspeh? Kako se spopadaš z ovirami, problemi in s stresnimi situacijami? Si pridobil čim več verodostojnih informacij o izobraževalnih programih?

  V nadaljevanju izpostavljamo nekatera vprašanja, ki se mladostnikom pogosto pojavljajo v času šolanja. Razmisli in poskusi na vprašanja odgovoriti tudi sam/a:

  • Želim se vpisati na izobraževalni program, kjer je omejitev vpisa zelo velika, ob tem pa se sprašujem ali bom imel sploh dovolj točk za vpis?
  • Ali je moj  učni uspeh pri predmetih dovolj visok, da bom uspešen s kandidaturo?
  • Bom dovolj dobro naredil (poklicno) maturo, zaključni izpit, NPZ, posamezen predmet na maturi, da sem bom lahko vpisal na želeno smer?
  • Kaj se lahko zgodi, če bom imel popravni izpit, me bo še čakalo prosto mesto? Kaj, če mi preprosto ne uspe priti na želeni program v tem šolskem letu?
  • Kaj, če ne opravim preizkusa nadarjenosti, ročnih spretnosti oz. ne pridobim dovolj točk za vpis na športni oddelek in vpis v letošnjem šolskem letu zame ne bo mogoč?
  • Kaj, če se ob odličnih ocenah kljub temu utrjujem v prepričanju, da nisem dovolj dober za določen izobraževalni program?
  • Ali bom dovolj uspešen na tekmovanjih iz znanja na državnem nivoju? Bom lahko kandidiral za Zoisovo štipendijo?
  • Kaj lahko naredim, če ugotovim, da izbrani program ni primeren zame?

  Tvoji odgovori na zgornja vprašanja so ti lahko v pomoč v procesu odločanja za vpis v določen izobraževalni program ali šolo oz. ti predstavljajo nabor vprašanj, na katera boš dobil odgovore v šolski svetovalni službi in pri učiteljih.

• Starši

  

  Starši

  Starši predstavljajo zate pomemben vir informacij in predstavljajo tvoje pomembne sogovornike v procesu odločanja, saj so se tudi sami nekoč znašli v vlogi odločanja o svoji karierni poti. Hkrati so starši tisti, ki te najbolje poznajo, imajo pa verjetno tudi boljši pogled na zahteve trga dela.

  Verjamem, da se s starši pogovarjaš o tvoji nadaljnji izobraževalni poti. Kljub njihovim dobronamernim nasvetom in usmeritvam, pa se lahko zgodi, da se vaše predstave o primerni izobraževalni smeri in poti ne skladajo. Znajdeš se lahko v konfliktu – ne želiš razočarati svojih staršev, hkrati pa si prepričan, da program, ki ga preferirajo oni, tebi sploh ni všeč.  

• Šola

  

  Šola

  Morda si tik pred zaključkom srednješolskega strokovnega izobraževalnega programa. Razmišljaš lahko, ali boš nadaljeval na že začrtani poklicni poti, ali o zaključku šolanja, morda razmišljaš celo o spremembi izobraževalne poti. Ne pozabi, da je šola, ki jo trenutno obiskuješ, izjemno bogato okolje informacij, znotraj katere lahko pridobiš veliko pomembnih napotkov in usmeritev. Pravi naslovi so tvoji učitelji in šolska svetovalna služba.

• Vrstniki

  

  Vrstniki

  Si se znašel v precepu? Razmišljaš o tem, da bi se odločil za manj zahteven izobraževalni program (npr. 3-letni, namesto 4-letni program), saj se bodo tja vpisali vsi tvoji vrstniki? 

  Prijatelji predstavljajo zelo pomemben dejavnik v procesu odločanja. Lahko se zgodi, da se bodo tvoji prijatelji odločili za vpis na šolo oziroma v izobraževalni program, ki tebe morda ne bo zanimal ali ti sploh ne bo všeč. Tako se lahko hitro znajdeš v precepu med šolo, ki te zanima in prijatelji, ki jih nočeš izgubiti. Ne izbiraj šole glede na odločitve prijateljev.

• Ožje in širše družbeno okolje

  

  Ožje in širše družbeno okolje

  V družbi že kar nekaj let velja dejstvo, da so bolj zaželeni strokovnjaki – mojstri poklicnih izobraževalnih smer. To so na primer mizarji, električarji, polagalci ploščic itd. Tudi delavci s poklici naravoslovnih, zdravstvenih (npr. zdravniki in ostali zdravstveni delavci, idr.) in tehničnih smeri (npr. informatiki, grafični oblikovalci, računalničarji, idr.) (p)ostajajo vse bolj zaželeni. Praviloma naj bi bili našteti strokovnjaki tudi bolje plačani, višje so rangirani glede na ugled v družbi. Zaposlitev pogosto dobijo takoj po zaključku šolanja ali že tekom izobraževalnega procesa. Zanje je na voljo tudi precej kadrovskih štipendij, tudi štipendij za deficitarne poklice. Na drugi strani pa v današnjem času, predvsem v gospodarstvu,  strokovnjaki nekaterih družboslovnih ter nekaterih humanističnih smeri ostajajo nekoliko manj iskani. A tudi ta trend se spreminja. Vedno bolj bodo iskani strokovnjaki z širokim naborom kompetenc in znanji  z več strokovnih področij.