NEETi v Sloveniji

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

NEET-i v Sloveniji seveda obstajajo, je pa njihov delež glede na ostale EU države nizek. Po podatkih raziskav je Slovenija med državami EU z najnižjim deležem NEET (okrog 7,5%). Podatki torej ne kažejo, da bi se mladi v Sloveniji množično umikali iz izobraževanja in dela.

Razumem, zakaj imaš občutek, da je situacija brezupna. To, da je nekdo zaposlen, še ne pomeni, da od svoje plače lahko normalno živi, si privošči stanovanje ali si ustvari občutek varne prihodnosti. To so resnični problemi, ki jih kar nekaj mladih, pa tudi ne tako mladih, doživlja.

Pri posploševanju glede generacij in lenobe bi bila bolj previdna. Mladi imajo drugačna pričakovanja glede dela, prostega časa, meja in smisla dela, zato je včasih težko najti kompromis, če delodajalec izhaja iz druge generacije. Potrebna je prilagodljivost iz obeh strani in iskanje možnosti, ki je ugodna za oba.

Tudi trditev, da delodajalci raje zaposlujejo ženske zato, ker so HR-ovke feministke, je preveč posplošena in ne temelji na nobenih dokazih – v bistvu statistični podatki kažejo, da je delež žensk med nezaposlenimi mladimi višji kot je delež nezaposlenih mladih moških.  

Iz tega, da je danes težko najti dobro službo, da so stanovanja draga in da se marsikdo počuti ujetega..., še ne sledi, da bo prišlo do kolapsa sistema in anarhije. Napovedovanje črnih scenarijev te samo še bolj drži v breznu brezupa in ne prinaša nobene koristi.  

Če se prepoznaš v tem, da trenutno ne vidiš smisla in prihodnosti, bi se jaz manj osredotočila na vprašanja, kaj je narobe ali z mojo generacijo ali s sistemom; mogoče bi bilo bolje, da si postaviš vprašanje kaj je trenutno konkretno tisto, kar ti preprečuje, da bi naredil naslednji korak?

Ker če ugotoviš, kaj je dejanska ovira, se lahko začne iskati tudi konkretna rešitev.

Ni vse tako črno, kot deluje na prvi pogled. Lahko pa poveš, kje v življenju se trenutno nahajaš in kakšni so tvoji konkretni problemi brez posploševanja, pa lahko potem skupaj pogledamo, katere možnosti so odprte zate. :)

Želim ti obilo pozitivnih misli in poguma za nadaljevanje iskanja življenjskega smisla.

Katarina Šepetavc, univ. dipl. pedagoginja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen. 

Super, da si se ponovno oglasil. Zdaj je precej bolj jasno, od kod je prišel tisti občutek brezizhodnosti v prvem zapisu.

To, da ti delodajalec ni podaljšal pogodbe, ker delo ni bilo opravljeno tako, kot je pričakoval, je lahko neprijetna izkušnja. Hkrati pa si se iz te neprijetne izkušje nekaj naučil - ja, načeloma delodajalci ne vidijo radi, če ne opravljaš dodeljenih nalog in seveda te zaradi tega lahko odpustijo. Vendar to, da dela ne opravljaš dobro, ne pomeni, da si slab človek ali nekoristen in nesposoben. Pomeni le, da moraš pri svojih dejanjih nekaj spremeniti.

Zelo dobro je, da se kljub črnim mislim nisi vdal - zamenjal si panogo in začenjaš znova. To je precej drugačen zaključek zgodbe od tistega, ki si ga napisal prvič – da ni več upanja. Trenutno še ne veš, kako bo šlo, in čisto razumljivo je, da te je strah, ampak nova zaposlitev je tudi nova priložnost, da ugotoviš, kaj ti ustreza, česa ne zmoreš oziroma ne želiš in pri čem si lahko uspešen.

Zavrnitve so del življenja, čeprav so boleče. Pomembno pa je, da se ob njih vprašamo, kaj lahko od zavrnitve odnesemo, da naslednjič do nje morda ne bo prišlo. Tako ne ostajaš v pasivni, obsojajoči vlogi, kjer se smiliš samemu sebi, ampak iz negativne izkušnje potegneš nekaj več - naučiš se, kako biti boljši. 

Želim ti, da bi bila nova panoga zate boljša. In če se depresivni občutki, občutek ničvrednosti ali brezizhodnosti še vedno pojavljajo, tudi zdaj, ko si našel novo priložnost, jih ne nosi sam. Pomoč je na voljo.

Želim ti res vse dobro na tvoji novi poklicni poti. 

Katarina Šepetavc, univ. dipl. pedagoginja