Zakaj?

Odgovor svetovalke:

Živijo.   Hu.  

Iz tvojega pisanja veje res močan občutek nezadovoljstva in nesreče. Zelo mi je žal, da te to tako obremenjuje. :-(

Vem in še se spomnim, kako pomemben je zunanji izgled v najstniških letih. Ampak veš kaj? Če bi naredila anketo med vsemi temi sošolkami, ki jih ti vidiš kot lepe, in jih vprašala, kako one dojemajo sebe - veš kaj bi ti povedale? Enako ali skoraj enako kot o sebi razmišljaš ti! S tem nočem omalovaževati tvojih občutkov, ki so pristni in zate še kako pomembni. Hočem reči samo, da nam v obdobju adolescence naši možgani - ki so glavni "krivec" za to, kako vidimo sebe in svet - pogosto lažejo. So v intenzivni reorganizaciji in posledično pretirano ojačajo občutke pri stvareh, ki nam niso všeč - na sebi ali okoli nas. Zato je smiselno, da vse, kar se ti zdi skrajno nevzdržno, najprej "zdeliš z deset". Ker to je šele približno realna ocena tega, kako krivično/neprijetno/težko nekaj dejansko je. Dobesedno si lahko rečeš na glas: "Okej, tole je napaka v zaznavi. Žal je ne morem z lastno voljo odpraviti, ampak ne bo trajala večno. Zaupam, da tole ni tako hudo, kot se mi ta trenutek zdi." (Pozor - to ne velja za nobeno obliko nasilja! Slednje je vedno dovolj hudo, da je treba takoj ukrepati.)  

Kar se pa tiče zunanje lepote in tega, kaj je všeč fantom ... Dekleta in ženske nismo na svetu zato, da bi bile všeč moškim! Seveda je fino, če smo všeč nekomu, ki je všeč nam, ampak žal se to ne izide vedno. Komaj 13 let imaš, pripravi se še na vrsto razočaranj in srčnih bolečin, ampak tudi na veliiiko lepih trenutkov naklonjenosti, metuljčkov v trebuhu in prvih poljubov z ljubljenim človekom. Vse te še čaka in vse se večno spreminja! Obljubim, da se ne boš vedno počutila tako kot trenutno.   Verjetno si že slišala nekaj naslednjih večnih modrosti: lepota mine, lepota je v očeh opazovalca, lepota se spreminja (ker se tudi mi ves čas spreminjamo in ker se spreminjajo lepotni trendi). Še ena je, ki jo slišimo manj pogosto: "Lepota je samo obljuba sreče." Zapisal jo je odličen ameriški pisatelj Stendhal že v 19. stoletju, se mi pa zdi, da danes to velja bolj kot kdajkoli prej. Njegovo misel je našla dr. Metka Kuhar, raziskovalka, ki je na teh straneh pred časom zapisala članek o tem, kaj o (zunanji) lepoti kažejo raziskave med resničnimi ljudmi. Dovoli, da ti od tam skopiram ključne ugotovitve - morda te bodo presenetile:     

Prvi vtis ne traja vedno dolgo. Halo učinek fizične privlačnosti lahko sčasoma zbledi.
Lepota je to, kar lepota naredi. Dejanja ljudi in njihove lastnosti, kot so prijaznost, inteligentnost, duhovitost, socialna občutljivost, so večinoma pomembnejše kakor videz.
Ljudi po navadi privlačijo tisti ljudje, ki so jim na določene načine podobni - ne samo po interesih, religioznih ali filozofskih pogledih, temveč tudi po videzu.
Če verjamemo, da so lepi ljudje zaželeni in imajo prednosti v življenju, lahko sklepamo, da se sami zavedajo svojega videza in privilegiranega položaja. Zato so verjetno oportunistični, manj zanesljivi prijatelji, partnerji ipd.
V družbi ljudi, ki so odličnega videza, se drugi počutijo neprivlačne. To občutje poraja zavist, ljubosumje, sovraštvo.
Privlačni ljudje so pogosto obravnavani kot seksualni objekti, deležni so npr. nezaželenih seksualno obarvanih opazk, ki so pogosto nadležne in ponižujoče.
Privlačni ljudje ne morejo biti nikoli prepričani, ali so ljudem všeč kot osebe ali samo zaradi svojega videza.
Če samospoštovanje neke osebe temelji na videzu, je to zelo nestabilna podlaga, ki jo lahko čas in življenjski dogodki hitro porušijo.

No, kaj praviš?   Sedaj pa te vabim še k branju 10 korakov o tem, kako se sprejeti, tudi če ti na sebi ni vse všeč. Namreč, ni treba, da ti je, zato, da bi se lahko imela rada. Pusti primerjanje z drugimi, ki so v tvojih očeh na boljšem, kajti v tem je vir skoraj vse nesreče človeštva.  

Zdaj pa nasmeh na obraz (to je najboljši make-up!) in pogumno naprej v dan! :)  

Topel pozdrav,

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja