VSAK DAN JE ENAK

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej bi se ti rada zahvalila in te pohvalila za pogum, ki si ga zbrala in nam zaupala s čim se trenutno soočaš. Opisuješ več področij, ki te bremenijo in na katerih bi si želela spremembe, predvsem pa izstopa sprememba tvojega razpoloženja, ki sodeč po tvojem zapisu, pomembno vpliva na številne druge vidike tvojega življenja.

Pa če morda začneva kar s tem. Opisuješ, da ne hodiš rada v šolo in da sovražiš vse povezano z njo, tudi prijatelje iz šole. Počutiš se osamljeno, ne najdeš več motivacije in interesa za stvari, ki so te prej veselile, nimaš energije, kar pa opazijo tudi tvoji starši in celo profesorji v šoli. Soočaš se torej z upadom razpoloženja, ki pomembno vpliva na kvaliteto tvojega vsakdana. Želiš si spremembe, biti bolje in uživati zadnje mesece srednje šole. Želela bi si vedeti kaj več o tem, kdaj si začela opažati, da se je tvoje splošno počutje poslabšalo oziroma, da si se spremenila. Kake spremembe pri sebi še opažaš? Se je v tem času zgodilo kaj posebnega oziroma ali se morda soočaš z obdobjem povečanega stresa in obremenitev? Kakšna si bila pred tem? Kaj je bilo drugače? O čem razmišljaš tekom dneva in kaj že počneš, da bi dosegla spremembo? Odgovori na ta vprašanja bi mi dali večji vpogled v tvojo situacijo, sicer ti pa naj služijo kot vodilo pri razmišljanju.

Ta upad razpoloženja pomembno vpliva tudi na tvoj socialni krog. Da si se spremenila opazijo tvoji prijatelji in starši. Preko tvojega zapisa je mogoče opaziti, da te tvoj krog prijateljev zelo močno obremenjuje. Praviš, da trenutna družba, s katero se družiš, niso zares tvoji prijatelji, pač pa prijatelji tvoje prijateljice. Počutiš se, kot da tja ne spadaš oziroma kot da nisi zares del te družbe. Sicer omenjaš, da imaš dve dobri prijateljici, vendar si želiš okrog sebe nove ljudi, nove prijatelje. Mojo pozornost je v tvojem zapisu pritegnil tvoj ambivalenten odnos do trenutne družbe. Po eni strani se ob njih počutiš slabo, hkrati pa se ti zdijo »zelo fajn« družba. Sprašujem se, če bi se zares počutila drugače, v kolikor bi to družbo sestavljali drugi prijatelji. Praviš, da si tudi sicer v večji družbi bolj tiha in s tem ni nič narobe. Nekateri so v družbi bolj odprti in ekstrovertirani, drugi pa so bolj tihi oziroma introvertirani. Gre za neko osebnostno lastnost, v kateri se med seboj razlikujemo. Za introvertirane posameznike je značilno, da se načeloma radi družijo, vendar je lahko tako druženje za njih izčrpavajoče, kot opisuješ tudi ti. Takim posameznikom so bolj pomembni pristni odnosi z manjšo skupino ljudi ali posamezniki. Ne vem, ali si se v tem zapisu našla. Bistvo, ki sem ti ga želeli podati je, da ni treba, da imamo okrog sebe velik krog zelo dobrih prijateljev. Dobro je že, če imamo okrog sebe peščico takih, ki jim lahko popolnoma zaupamo in nam dajejo občutek varnosti.

Sicer praviš, da nimaš svojega kroga prijateljev, vendar si kljub temu omenila, da pa imaš dve dobri prijateljici. In to je dovolj. Že če z dvema osebama oblikujemo pristen in nam pomemben odnos, ima to lahko zelo pozitiven vpliv na nas in naše blagostanje. Seveda pa je potrebno na odnosu delati in ga vzajemno graditi. To seveda zajema določeno mero truda iz obeh strani. Kot praviš, si se v zadnjih dveh mesecih nekoliko oddaljila od prijateljev, prav tako pa sta se tudi prijateljici ohladili v odnosu do tebe. Mnogokrat, ko prijatelju ne znamo pomagati, občutimo nemoč in se namesto nudenja pomoči, raje umaknemo. Tudi sama praviš, da si jima zaupala svojo stisko, vendar se kljub temu s teboj družita občutno manj. Predlagam ti, da zdaj ti vložiš nekoliko več truda v vaš odnos. Da jim jasno poveš kaj v tem trenutku rabiš in česa si želiš. Morda le ne vesta kako se odzvati in kako ti pomagati. Glede na to da bi se rada več družila z njima izven ostale družbe ti predlagam, da prijateljico povabiš na druženje v dvoje. Da si ti tista, ki predlaga druženje in jasno izrazi, da bo to druženje le za vaju.

Glede na to, da si želiš spoznati nove ljudi in morda spoznati tudi kako novo dobro prijateljico ali prijatelja pa lahko morda na čaj povabiš koga, s katerim si se v preteklosti dobro ujela, pa se z njim morda več ne družiš. Ali pa da se lotiš kakega novega hobija, aktivnosti, se včlaniš v kak klub oziroma skupino, kjer lahko najdeš ljudi s podobnim interesi, ter tako razširiš svojo socialno mrežo. Počasi se odpravljaš tudi na študij. Tam se boš srečala s številnimi priložnostmi za spoznavanje novih ljudi in možnostmi za oblikovanje pomembnih odnosov. Izkoristi jih.

Nagovorila bi rada tudi tvoj odnos s starši, s katerimi se veliko prepirate. Predvidevam, da to prepiranje tvojo stisko še poglobi. Praviš, da ti ne zaupajo. Starši so lahko pomemben vir pomoči. Tako fizične, kot tudi psihične. Lahko so ti pomembna opora, še posebej zdaj, ko to potrebuješ. Sicer ne poznam vašega odnosa, bi ti pa predlagala, da v komunikaciji z njimi posegaš po bolj konstruktivnem načinu komuniciranja. Za boljšo komunikacijo je potrebno le malo (sicer se bo to sprva zdelo zelo težko), taka sprememba pa nam lahko prinese številne ugodnosti. Dodajam ti še povezavo do 5 temeljnih načel za učinkovito komunikacijo: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/5-temeljnih-nacel-za-ucinkovito-komuniciranje-ko-smo-v-tezavah/

Izpostavila si še, da te trenutno močno obremenjuje izbira fakultete, saj čutiš pritisk, ker je za odločitev ostalo le malo časa, ti pa ne veš, kam naprej. Verjamem, da se počutiš izgubljeno in negotovo. Glede na to, da sploh ne veš, kako naj se odločiš, ti predlagam, da se tega lotiš strukturirano in premišljeno. Pomembno je, da posvetiš čas spoznavanju sebe. Predvsem razmisli o svojih osebnostnih lastnostih, zmožnostih, spretnostih in veščinah. Razmisli v čem si dobra, o tem lahko povprašaš tudi druge. Tako boš lahko zožila izbor (npr. Si dobra pri delu z ljudmi? Ali pa ti mogoče bolj leži delo za računalnikom? Si dobra pri razlaganju in poučevanju drugih?). Kot drugo je pomembno, da razmisliš o tem, kaj te veseli. Kakšni so tvoji interesi, želje in cilji. Katera področja so ti bližje, kateri predmeti v šoli so ti všeč in kaj sicer na splošno pritegne tvojo pozornost. Bodi radovedna. Poskušaj pridobiti čim več informacij. Pogovoriš se lahko s starši, obrneš se lahko na šolsko svetovalno službo, poiščeš različne vire informacij o poklicih, izobraževalnih smereh in šolah, ki so na voljo, morda povprašaš kakega znanca, ki že obiskuje kak tebi zanimiv študijski program. Na spletu so ti na voljo tudi številne povezave za usmerjanje pri odločanju in izbiri študija. Pregledaš lahko spletne strani in programe fakultet. Na naslednji povezavi pa najdeš navedene tudi vse možne poklice, vsebino njihovega dela, osebnostne lastnosti, ki so pri tem delu zaželjenje pa tudi usmeritev glede samega izobraževanja: https://www.mojaizbira.si/poklici/a

Tako, upam da sem se dotaknila večjega dela tvojih dilem in te nekako uspela vsaj melo usmeriti. Za konec bi ti rada podala še en nasvet. Praviš, da želiš delati na sebi in doseči določene spremembe. Želiš uživati tudi v času, ki ga preživljaš sama. To se mi zdi odlična ideja. Na tem že delaš, vendar ti je včasih težko. ZATO! Skozi vse to ti ni treba iti sama. Včasih nam je težko delati korake proti spremembi in prav je, da takrat prosimo za pomoč. Ti si to sicer že poskušala, ko si svojo stisko zaupala prijateljicama. Čeprav takrat nisi dobila željene podpore, naj te to ne ustavi. Poskusi poiskati drug vir pomoči. Zaupaj se odrasli osebi, ki ti je blizu. Lahko se obrneš na svetovalno službo v šoli ali pa kar na kakega učitelja, ob katerem se počutiš dobro. Za pomoč se lahko obrneš tudi na svetovalnico Pogovori se s študentom psihologije, ki deluje pod okriljem društva študentov psihologije v Mariboru. Nudijo svetovanja v živo, preko Zooma ali pa kar preko e-pošte. Za več informacij jim lahko pišeš na naslov: svetovalnica.dspm@gmail.com. Menim, da bi ti pogovor in usmerjanje s strani strokovnjaka lahko koristilo.

Če imaš še kako vprašanje sem ti navoljo, sicer ti pa želim vse dobro,

Amadeja Jurič, mag. psihologije