Vozniški izpit

Odgovor svetovalke:

Draga Mina!

Ne skrbi, s tabo je vse v redu. Zdi se, da so se ti vse negativne izkušnje, ki so se ti zgodile v povezavi z opravljanjem izpita nekoliko nakopičile, kar pa seveda slabša tvojo psihološko pripravljenost za vožnjo. Najprej bi ti rada povedala, da mi je žal, da imaš inštruktorja, ki se na tvoj neuspeh odzove z jezo in kričanjem. Želela bi si, da bi imela inštruktorja, ki bi te spodbujal in te na tej poti opogumljal namesto žalil. Ne vem, kakšne so te možnosti, pa vendar mogoče lahko razmisliš o menjavi inštruktorja, če se ti to seveda zdi dobra ideja. Vse skupaj bi zagotovo bilo lažje, če bi bila ob tebi oseba, ob kateri bi se dobro počutila in bi ti bila v podporo. Vseeno pa se v nadaljevanju svojega odgovora osredotočam na to, kaj lahko narediš pri sebi, da nekoliko zmanjšaš tremo pred vožnjo.  

Svetujem ti, da raziščeš tehnike sproščanja in jih poskušaš uporabljati. Tehnike sproščanja delujejo na naš avtonomni živčni sistem, ki sicer poskrbi za tremo, ki jo imaš pred izpitno vožnjo. Poviša se nam srčni utrip, nekoliko hitreje dihamo, se potimo, čutimo lahko stiskanje v prsih ipd. S tehnikami sproščanja ta odziv telesa lahko nekoliko omiliš. Svetujem ti, da izbereš eno od tehnik dihanja, ki so zelo uporabne v vsakdanjem življenju. Izvajaš jih namreč lahko kjerkoli in kadarkoli. Bistvo tehnik dihanja je v tem, da s pomočjo globokega dihanja upočasniš ritem dihanja, kar pa upočasni tudi svoj srčni utrip in sprosti mišice. Na spletu lahko najdeš ogromno dihalnih vaj, za začetek pa lahko poskusiš tole. Globoko vdihni zrak (vdih naj bo tako dolg, da lahko vmes prešteješ do 4), nato zadrži zrak za 4 sekunde, sledi izdih, ko v mislih spet šteješ do 4 in nato pred vdihom ponovno počakaš 4 sekunde. V mislih lahko sproti rišeš kvadrat, vsaka stranica pa je torej dolga 4 sekunde: vdih, pavza, izdih, pavza. Vajo večkrat ponovi. V kolikor ti je obdobje 4 sekund predolgo ali prekratko, lahko prilagodiš čas. Bistvo je, da vdihuješ in izdihuješ počasi, dlje kot navadno. Priporočam, da dihalne tehnike vključiš v svoj vsakodnevni urnik, bolj intenzivno pa jih lahko izvajaš na dan vožnje oz. neposredno pred njo. Učinek vseh tehnik sproščanja je večji, če vaje treniramo in se tako tudi naučimo pravilne izvedbe. Seveda pa poleg dihanja lahko treniraš tudi kakšno drugo tehniko sproščanja ali meditacije (npr. vizualizacija, avtogeni trening…).

Morda lahko poskusiš tudi s treningom svojih misli. Naša psiha namreč deluje tako, da so naše misli pogosto vzrok za čustva in telesne občutke, ki jih doživljamo, ter tudi za naše vedenje oz. reakcijo, ki iz tega sledi. Primer, če razmišljaš o tem, da si za vožnjo nesposobna in da ti ne gre, bo posledica tega, da te bo izpitne vožnje strah, ne boš si zaupala, tvoja vožnja pa bo morda zaradi tega tudi bolj okorna. Če pa razmišljaš o tem, da ti vožnja gre, da si si do sedaj v obsegu ur, ki si jih imela, nabrala že zelo veliko izkušenj, da ti je inštruktor že večkrat podal zeleno luč, kar pomeni, da si pripravljena na izpit, potem boš bolj samozavestna, tvoja čustva bodo bolj pozitivna, tudi telesni občutki bodo prijetnejši. Zato poskušaj nekoliko spremeniti svoj miselni fokus. Poišči misli, ki potrjujejo, da si dobra voznica in da si sposobna narediti vozniški izpit. Išči dokaze, ki potrjujejo to, da si pripravljena na samostojno vožnjo. Eden izmed njih je lahko tudi ta, da na zadnji izpitni vožnji nisi naredila napake, pač pa se je ocenjevalec odločil, da nisi najbolj prepričljiva. Poišči čim več takšnih misli in jih imej v glavi. Lahko si jih tudi kam zapišeš. V kolikor bo tvoja miselna orientacija na »Zmorem.« »Dobro mi gre.« »Sposobna sem, da naredim izpit.«, se boš počutila bolje, mogoče bo tudi trema nekoliko manjša. Vsak dan si lahko poveš kakšno takšno misel, ki jo tudi dobro ozavesti. 

Več tehnik sproščanja in vodenih vaj za samopomoč lahko najdeš tudi na naši spletni strani.

Čeprav je tvoja dosedanja pot do pridobivanja izpita dolga, sem prepričana, da si v tem času pridobila ogromno izkušenj z vožnjo. Zato ti rečem, da verjemi vase. Včasih se zgodi, da je vse skupaj tudi splet nesrečnih okoliščin. Kot npr. praviš, na zadnji vožnji nisi naredila napake, padla pa si, ker si bila nesigurna. Osebno poznam kar nekaj zgodb, v katerih je kandidat padel, čeprav ni naredil nobene večje napake. Včasih se ocenjevalci pač tako odločijo. Seveda na mnenje in zaključek ocenjevalca ne moreš vplivati, zato te spodbujam, da ne obupaš. Inštruktorja pa le vprašaj za njegovo mnenje o tvoji vožnji. Vprašaj ga, kje on vidi tvoje močne in šibke točke. Do naslednje izpitne vožnje se osredotočita na šibkejše točke, da jih boš lahko dobro izpilila in postala tudi v njih samozavestnejša.

Vso srečo ti želim. Jaz verjamem vate!

Lea Prinčič, mag. psihologije