Vedno huje je

Odgovor svetovalca:

Draga Izgubljena deklica,

tvoj zapis je kratek, a v njem navajaš znake, ki, kot sama ugotavljaš, nakazujejo na anksioznost ali tesnobo. Z njo se spopadaš že kar precej časa, 11 mesecev. Verjetno je okolica opazila tvoje spremembe v vedenju?
Anksioznost je, kot sama dobro veš, neprijetno, strahu podobno čustveno stanje. Prepoznamo ga po znakih - tako vedenjskih, telesnih, čustvenih in tistih, ki sodijo na področje mišljenja. Oteženo dihanje, bolečina v prsih, nespečnost, tresenje noge - vse to so telesni odzivi, medtem ko so težave z motivacijo, nihanje razpoloženja znaki, ki jih uvrščamo med vedenjske znake anksioznosti. Paniko uvrščamo v čustvene znake. Med znake s področja mišljenja pa sodijo npr. negativne misli. Jih ti opaziš pri sebi?

V situaciji ali pa v situacijah, ki so zate tako zelo stresne, so zgoraj navedeni znaki prepletajo in izražajo tako skozi najbolj opazen telesni kot vedenjski odziv, kot ga opisuješ. Katere pa so te situacije, v katerih se anksioznost pojavlja, jih lahko opišeš, našteješ? Kako pogosto? Morda ves čas?

Zapisala si, da si si do sedaj skušala pomagati s pomočjo preusmerjanja pozornosti, kot praviš sama s tem, da si se zamotila z delom. To je lahko ena izmed dobrih tehnik. In kot si sama zapisala, bi ti tudi jaz zelo svetovala, da poiščeš pomoč psihologa, ki ti bo pomagal pri premagovanju anksioznosti in te naučil tehnik, s katerimi si lahko učinkovito pomagaš.

V času epidemije si lahko pomagaš tudi s spletom, npr. stran Nebojse, s članki na portalu Tosemjaz. Tam boš dobila precej koristnih in dobrih informacij o spoprijemanju z anksioznostjo.

Na tem mestu pa bi ti vseeno želela dati nekaj napotkov, ki jih lahko uporabiš:

1. Ko se začnejo pojavljati znaki anksioznosti, uporabi katero izmed tehnik sproščanja npr. vajo čuječnosti, s katero se boš osredotočila na zunanje dražljaje in preusmerila pozornost od tvojih notranjih intenzivnih misli, čustev...
Osredotoči se na zunanjo okolico in skušaj v njej poimenovati na glas 5 stvari, ki jih vidiš, 4 stvari, ki jih občutiš z dotikom, 3 stvari, ki jih slišiš, 2 stvari, ki jih vonjaš in 1 stvar, ki jo okusiš.
2. Nato pa uporabiš vajo trebušnega dihanja ali dihanja s podaljšanim izdihom (to verjetno poznaš).
Obe vaji poskušaj narediti tako, da boš sedela, ležala in da boš imela občutek trde podlage pod seboj. Tako se boš počutila bolj varno in prizemljeno.
Uporabiš lahko tudi vaje čuječnosti, najdeš jih na youtube kanalu (priporočam vaje Društva za razvijanje čuječnosti).
3. Poskusi biti čim več v naravi, se redno telesno gibati.
4. Poskušaj opazovati svoje misli, ki ti gredo skozi glavo. Zapisuj si jih, poskušaj ugotoviti ali izražajo realne skrbi ali gre za popačenje, katastrofiranje. Kadar se pojavijo, jih poskusi ustaviti, nadomestiti z bolj ustreznimi.
5. Poskusi se naučiti tehnike reševanja problemov (članek o tem najdeš na tem portalu). Za začetek si morda določi eden od problemov, ki ga boš poskušala rešiti s pomočjo te tehnike. Naredi si načrt, določi si cilj. Spremljaj svojo pot, pri tem pa se ne osredotočaj na napake, ampak na še tako drobne uspehe.
Ob koncu dneva pohvali sebe in svoje geste, dejanja...
6. Čeprav navajaš, da ne želiš o svojih težavah govoriti s starši, svetujem, da se pogovoriš z njimi. Družinski člani ali nekdo izmed tvojih, ki mu zaupaš, ti lahko predstavlja pomemben vir pomoči, ko jo potrebuješ.
7. Ohranjaj stik s prijatelji, vrstniki, četudi le preko spleta.

Upam, da sem ti vsaj nekoliko pomagala. Vesela bom tvoje povratne informacije in še kakšne informacije več o ozadju tvojih težav.

Objem in vse dobro,
Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja