Neprijeten občutek pred ljudmi

Odgovor svetovalca:

Draga deklica,

zahvaljujem se ti, da si se oglasila in še bolj nazorno opisala svoje znake tesnobe (anksioznosti).
Poskusili bova z "okrnjeno obliko pomoči preko spleta", ki pa je lahko le dopolnilo nujnosti obiska pri psihologu/psihoterapevtu. Priporočila bi ti psihoterapevta vedenjsko - kognitivne smeri. Informacije o tovrstnih terapevtih po regijah najdeš na strani Društva za vedejsko - kognitivno psihoterapijo Slovenije. Vsekakor se strinjam tudi s tvojo vrstnico Hijii, da se pogovoriš z osebno zdravnico, ki ti bo nato priporočila obisk pri psihologu.

V predhodnem odgovoru verjetno nisem zapisala, da je tesnoba sicer povsem naravna reakcija na neko stresno ali nevarno situacijo. Težava nastopi takrat, ko ogroža naše delovanje in se pojavlja v intenzivni obliki, ko nam ne preti neka realna nevarnost.

Zapisala si, da se tesnoba pojavlja tako v šoli, ko stojiš pred tablo, v trgovini, oz. celo generalizirano, ko si pred/med ljudmi. Razumem prav? Strinjali se bova, da so to situacije, ki so bile prej zate verjetno povsem običajne, sedaj pa jih doživljaš kot ogrožujoče. Sprašujem te ali se pred dejanskim dogodkom (torej preden stojiš pred tablo, predno si v trgovini...) ukvarjaš z mislimi - spet bo enako, zelo narobe bo spet itd. Nato se sprašuješ katere so vse situacije, ki me bodo pripeljale do občutka tesnobe. In tu so še misli, ki gredo v smer občutka nemoči.
Kako iz začaranega kroga tesnobe?
Tokrat greva po korakih. Prav?

1. korak:
Poskusi si zapisati v zvezek tabelo, v kateri si zapiši situacije, ki ti povzročajo tesnobo, katera čustva so se takrat pojavljala oz. se pojavljajo in kakšne misli, so ti šle oz. ti gredo skozi glavo. Npr. Stojim pred tabo (situacija), strah, zaskrbljenost, jeza (čustva), vsi me gledajo, menijo da sem neumna, spet mi ne bo uspelo (misli). Spremljaj se, opazuj se vsaj kakšen teden.
Takšne misli so navadno popačene in plod našega ugibanja. Se strinjaš?

2. korak:
Sedaj, ko si zapisala svoje tesnobne misli in jih prepoznaš, poskušaj najti bolj realne in koristne misli zanje. Torej naredi zamenjavo. Izberi takšne, za katere boš ocenila, da delujejo v smeri zmanjševanja tesnobe. Npr. vsi me gledajo zamenjaš z Ker stojim pred tablo, me sošolci gledajo, saj nastopam. Zanima jih kaj bom povedala. Dobro sem se pripravila, znam.

3. korak
Za svoje mišljenje poskušaj najti dokaze in dejstva. Torej tisto, kar lahko preveriš, je objektivno dokazljivo, ostalo pa plod predvidevanj, ugibanj, ki te ovirajo.

4. korak
Izogibaj se predvidevanjem - kaj pa če se spet zgodi, ja, ampak vedno je bilo tako in bo....

5. korak
Ugotovi kaj/kdo ti lahko pomaga takrat, ko se tesnoba pojavi. Kakšne informacije potrebujem, nasvet samemu sebi, kakšne so bile moje dosedanje izkušnje, ki so se izkazale kot dobre.

Ob vsem tem je pomembno, da se situacijam, kjer se tesnoba pojavlja, ne izogibaš, saj jo tako le vzdržuješ. Ob tem je pomembno še, da začneš verjeti vase, da se pohvališ za majhne korake k uspehu in preprosto, da pohvališ sebe, da si takšna kot si.
Ob vsem zapisanem pa vadi tehnike sproščanja in dihalne tehnike. Takoj (tako v trgovini, pred tablo...) je uporabna tehnika, ki sem ti jo predstavila zgoraj (5 - 4- 3- 2- 1), ki te bo odvrnila od negativnih misli in bo pozitivno vpliva na pomiritev. Nikar ne obupaj z vajo.

Vesela bom, če se boš ponovno oglasila in sporočila kako ti gre.

Bodi vztrajna in poišči pomoč.

Vse dobro,
Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja