uničena samozavest_prosim da skrijete sporočilo

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena!

Opisuješ različne situacije, v katerih se počutiš nesprejeto in zasmehovano s strani drugih. V teh situacijah imaš občutek, da se ljudje do tebe neprimerno vedejo (npr. se norčujejo, opravljajo), ker si debela. Tvoja že tako nizka samozavest zaradi tega še bolj trpi. Pred enim letom si se zaradi težav celo samopoškodovala. Sedaj si se odločila, da boš shujšala, saj meniš, da boš tako všeč sama sebi in tudi drugim. 

Kot razbiram iz tvojega pisanja, je trenutno tvoja glavna težava nizka (predvsem telesna) samopodoba. Nisi si všeč in sprašuješ se, ali si debela. Zaradi tega si tudi različna vedenja drugih razlagaš na način, ki to misel potrjuje. Resnica je, da pravih razlogov za vedenje drugih v situacijah, ki si jih opisala, nobena od naju ne pozna in lahko o njih le ugibava. Menim pa, da je možnih razlogov veliko in tvoja razlaga še zdaleč ni najbolj verjetna. Vseeno pa si si sama te situacije tako razlagala in so te prizadele. Pri misli "Tako se vedejo do mene, ker sem debela." gre za negativno avtomatsko misel ali razlago situacije na način, ki potrjuje tvoje prepričanje, da si debela. Ko se naslednjič znajdeš v podobni situaciji in se ti bo pojavila podobna misel, se poskusi vprašati, kako realistična je ta misel in kakšne bi bile lahko še druge razlage za situacijo. Pri tem ti je lahko v pomoč tale članek, v katerem si lahko prebereš o tako imenovanih miselnih pasteh, v njem pa najdeš tudi tabelo, ki jo lahko uporabiš pri analizi svojih misli. Namen tega je, da poskušaš postopno spreminjati svoje avtomatske misli, s tem pa tudi svoje doživljanje situacij in odzivanje nanje. 

Sama meniš, da bi lahko svojo samopodobo izboljšala tako, da bi shujšala. Prepričana si, da bi si bila, če bi bila vitkejša, všeč in bi tvoje težave izginile. Toda v resnici so težave s samopodobo po navadi bolj zapletene in razlog zanje leži globlje. Bolj pripročljivo je, da poskušamo ugotoviti, kateri so ti razlogi, nato pa se lotimo spreminjanja teh. Videti je, da si sama v precejšnji duševni stiski, saj si se pred enim letom samopoškodovala. Tudi hujšanje, kakršnega omenjaš, je lahko način samopoškodovanja. Tvoj trenutni indeks telesne mase je v mejah normalne telesne teže, če bi shujšala za 17 kg, kot si želiš, pa bi bila že na meji podhranjenosti. Takšna izguba teže je v tvoji starosti močno odsvetovana, saj se še razvijaš in tvoje telo potrebuje zadostno količino hranil, da bi se lahko ustrezno razvilo. Seveda pa so vedno dobrodošle pozitivne spremembe v smeri zdravega življenjskega sloga, kot so bolj uravnotežena prehrana, pitje zadostnih količin vode, zadostna količina spanja in redno ukvarjanje s telesno aktivnostjo. Vse to lahko pripomore ne le h krepitvi telesa, temveč tudi k boljšemu duševnemu zdravju. Če živimo zdravo in se ukvarjamo z aktivnostmi, ki so nam všeč, smo bolj zadovoljni in samozavestni. Zato te zelo spodbujam, da nadaljuješ s treningi nogometa. V kolikor se v tej skupini ne bi počutila dobro, pa jo lahko tudi zamenjaš ali se vključiš v kak drug šport. Pomembno je, da si aktivna na področju, ki ti je všeč, in da imaš okrog sebe spoštljive ljudi. Lahko se vključiš tudi v kakšen drug krožek, ki te zanima. Vse to bo gotovo dobro vplivalo na tvojo samopodobo. Še kakšen nasvet za izboljšanje samopodobe pa najdeš v rubriki Sampodoba/Verjamem vase na naši spletni strani. 

Zapisala si, da tvoja mama meni, da se z duševnimi stiskami in samopoškodovanjem soočajo le ljudje, ki ne vedo, kaj bi s seboj. Videti je, da tvojih stisk ne razume najbolje in ti pri tem ni preveč v oporo. Zanima me, ali obstaja kdo drug, na katerega se lahko zaneseš in se z njim pogovoriš, kadar ti je težko. Morda kakšna druga oseba v družini ali prijatelj_ica? Si zaradi duševnih stisk in samopoškodovanja kdaj obiskala šolsko svetovalno delavko ali psihologinjo v zdravstvu? Če tega še nisi storila in imaš občutek, da svojih težav sama ne zmoreš rešiti, te spodbujam, da obiščeš strokovnjaka. Seznam virov pomoči lahko najdeš na tej povezavi. Če imaš še kakšno vprašanje zame ali bi rada še kaj delila, pa sem vedno tu zate in mi lahko spet pišeš. 

Bodi dobro,

Anja Rakovec, mag. psihologije