Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Ubila se bi

Tema: Čustva, Nasilje, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Samomor, Samopoškodbe

  • id

    idk

    idk

    Objavljeno: 03 maj 2023 14:41

    rekla bi da imam dobro družino, v preteklosti sicer nekaj psihičnega nasilja, ampak jaz ne vidim izhoda ven, ne poznam razloga, ampak preveč stvari me prizadane, nikjer se ne počutim varno, nimam prijateljev, samopoškodujem se, vedno so se norčevali iz mene, zato je to pustilo velike posledice pri meni. Sovražim se, za nikogar ne bom nikoli dobra, nikoli ne bom imela fanta, nikoli ne bom imela pravih prijateljev. Vedno me boli, ko berem novice in se hude stvari dogajajo, tudi takrat dobim samomorilne misli. Samomorilne misli me spremljajo že 2 leti. Ne najdem razloga za to in prav tako ga ne najdem za življenje. Vsi pravijo, da se vse psihične bolezni dajo pozdravit, ampak pri meni res ni tako, veliko ur terapije sem dala skozi, imam zdravila, ki jih redno jemlem, vsi mi dajejo lažna upanja, ampak jaz ne zdržim več s tem, ne zdržim več sama s sabo. Velikokrat sem poskusla se vključit v šport in druge aktivnosti, pa nisem spoznala prijateljev s katerimi bi se lahko družila. Enkrat sem bila v bolnici tudi in je bilo za nekaj časa boljše, ampak nisem se pozdravila in nikoli se ne bom mogla. Enim življenje res ni naklonjeno in vem da je preveč drugih ljudi, ki imajo 10000x hujše težave, a jaz zelo trpim, pa čeprav za druge ni hudo. Stiska me vsak dan, ker res že nekaj časa načrtujem kako bi, pa še nisem prišla do prave poti. Jaz bi se kr od vseh izolirala, kjer bi bila čisto sama in bi lahko cele dneve jokala in se rezala in počela karkoli bi hotla. Moja roka je od zapestja do rame čisto porezana, polna brazgotin starih in novih, tiste rdeče. Razmišljam da bi se zdaj začela rezati še po drugi roki, ker ta zgleda že preveč ranjena. Me zanima kako nej to skrijem čez poletje, zelo me je sram, sploh doma in v službi (študentsko delo), kaj bodo rekli sorodniki. Ni šans da bi lahko zakrila celo roko z npr. zapestnicami. Edina možnost je, da nosim dolge rokave, za kar pa me bodo spet spraševali. Moji sicer vejo, da se režem, ampak zdaj mam že celo roko porezano (prej sem mela par brazgotin) in ne vem kako jim to pokazat, strah in sram me je, da me bodo obsojali... Prosim za kakršnekoli nasvete.. Hvala lepa

  • Uredništvo

    Barbara Stožir Curk

    Objavljeno: 04 maj 2023 22:29

    Odgovor svetovalke:

    Draga Idk, 

    sklepam, da se ne bi strinjala z mano, če zapišem, da si zelo pogumna. Zbrala si dovolj moči, da si se odločila napisati zapis s podrobnim opisom težav in ga poslati na svetovalnico To sem jaz. 

    Na tem mestu najprej razčistiva tole. Mene v tem trenutku ne zanimajo težave tistih, za katere praviš, da imajo 1000 večje težave kot ti in da ti ne bi smelo biti tako hudo, naporno. Zanimaš me ti, pomembna si ti, tvoje doživljanje do sebe in v odnosu do drugih. Prav? Si edinstvena, neponovljiva in pomembno je, da te sprejemamo prav tako kot si. 

    Zapisala si, da imaš ustrezno medikamentozno terapijo in psihoterapevtsko podporo, da si že bila hospitalizirana, da se trudiš s športnimi aktivnostmi, imaš študentsko delo, s starši dovolj dober stik. Tudi kakšnega prijatelja, prijateljico, ki ji lahko zaupaš, te razume? 

    Kot si zapisala, si bila v preteklosti deklica, nad katero so izvajali medvrstniško nasilje, tudi v družini zapišeš je bilo prisotno psihično nasilje. Poveš, da se ne počutiš varno, sprejeto, da nimaš prijateljev in da se ti nikoli ne bo zgodilo nič dobrega. Verjetno se boš strinjala, da je v izraženih besedah precej napovedovanja prihodnosti, katastrofiranja, generalizacije (vse, vedno...) itd.  Razmišljava  - to res drži ali imaš dokaz tudi to, da vse te trditve vendarle ne držijo. Zakaj? Ker misli, čustva vplivajo na tvoje fizično počutje in na tvoje vedenje. Se strinjaš? Razmišljajva kaj ti pričakuješ od sebe, od odnosov, ki jih vzpostavljaš? Kdaj bi jih, jih ocenjuješ kot dobre? Kako tudi sicer vidiš sebe, zmoreš prepoznati pri sebi lastnosti, veščine, telesne značilnosti, ki jih ceniš? Poskusi počasi, vsak dan poskušaj odkrivati in izražati hvaležnost npr. da si šla na zrak, ven. Poskušaj ne brati časopisov, gledati televizije, oddaj, ki te še obremenjujejo in povzročajo napetost, tesnobo. Razmisli o dejavnostih, ki bi lahko zate pomenile sprostitev. Ob tem pa ti svetujem, da se ne zapiraš v osamo, ker bo to pomembno vplivalo na vzdrževanje anksioznosti.

    Zapisala si, da se samopoškuduješ in da so prisotne samomorilne misli. Si razmišljala tudi o samomorilnem načrtu, ga morda imaš? Razumem, da je napetost tako močna, da jo je potrebno sprostiti. Lahko razmisliva o možnih drugih načinih sproščanja napetosti? Greva v smer, da ne bodo potem prisotni občutki krivde, pa sram, kot si zapisala. Mogoče odhod v naravo, poslušanje glasbe, stiskanje žogice...itd. 

    Draga Idk, svetujem ti, da se pogovoriš s svojimi starši. Iskreno jim razloži kako se doživljaš, kako ti je težko, verjamem, da te bodo podprli. Ob tem pa poskušaj slediti ciljem terapije in verjeti, da četudi z majhnimi koraki hodiš po pot okrevanja. Predvsem je v terapiji pomembno, da se boš naučila prepoznavati svoje miselne pasti, situacije, v katerih ti je težko in da jih boš s pomočjo tehnik znala bolje premagovati. 

    Dogovoriva se, da se boš še oglasila. Do takrat pa, ko bo hudo, stopi v stik s TOM telefonom, svetovalnicami Posvet, z osebnim zdravnikom. V kolikor imate na fakulteti študentsko psihološko svetovalnico, se jo prosim poslužuj. In dogovoriva se, da sva zavezani k življenju.

    Pošiljam ti velik objem in te lepo pozdravljam, 

    mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

  • id

    idk

    idk

    Objavljeno: 05 maj 2023 09:05

    Odgovor svetovalke:

    Draga Idk, 

    sklepam, da se ne bi strinjala z mano, če zapišem, da si zelo pogumna. Zbrala si dovolj moči, da si se odločila napisati zapis s podrobnim opisom težav in ga poslati na svetovalnico To sem jaz. 

    Na tem mestu najprej razčistiva tole. Mene v tem trenutku ne zanimajo težave tistih, za katere praviš, da imajo 1000 večje težave kot ti in da ti ne bi smelo biti tako hudo, naporno. Zanimaš me ti, pomembna si ti, tvoje doživljanje do sebe in v odnosu do drugih. Prav? Si edinstvena, neponovljiva in pomembno je, da te sprejemamo prav tako kot si. 

    Zapisala si, da imaš ustrezno medikamentozno terapijo in psihoterapevtsko podporo, da si že bila hospitalizirana, da se trudiš s športnimi aktivnostmi, imaš študentsko delo, s starši dovolj dober stik. Tudi kakšnega prijatelja, prijateljico, ki ji lahko zaupaš, te razume? 

    Kot si zapisala, si bila v preteklosti deklica, nad katero so izvajali medvrstniško nasilje, tudi v družini zapišeš je bilo prisotno psihično nasilje. Poveš, da se ne počutiš varno, sprejeto, da nimaš prijateljev in da se ti nikoli ne bo zgodilo nič dobrega. Verjetno se boš strinjala, da je v izraženih besedah precej napovedovanja prihodnosti, katastrofiranja, generalizacije (vse, vedno...) itd.  Razmišljava  - to res drži ali imaš dokaz tudi to, da vse te trditve vendarle ne držijo. Zakaj? Ker misli, čustva vplivajo na tvoje fizično počutje in na tvoje vedenje. Se strinjaš? Razmišljajva kaj ti pričakuješ od sebe, od odnosov, ki jih vzpostavljaš? Kdaj bi jih, jih ocenjuješ kot dobre? Kako tudi sicer vidiš sebe, zmoreš prepoznati pri sebi lastnosti, veščine, telesne značilnosti, ki jih ceniš? Poskusi počasi, vsak dan poskušaj odkrivati in izražati hvaležnost npr. da si šla na zrak, ven. Poskušaj ne brati časopisov, gledati televizije, oddaj, ki te še obremenjujejo in povzročajo napetost, tesnobo. Razmisli o dejavnostih, ki bi lahko zate pomenile sprostitev. Ob tem pa ti svetujem, da se ne zapiraš v osamo, ker bo to pomembno vplivalo na vzdrževanje anksioznosti.

    Zapisala si, da se samopoškuduješ in da so prisotne samomorilne misli. Si razmišljala tudi o samomorilnem načrtu, ga morda imaš? Razumem, da je napetost tako močna, da jo je potrebno sprostiti. Lahko razmisliva o možnih drugih načinih sproščanja napetosti? Greva v smer, da ne bodo potem prisotni občutki krivde, pa sram, kot si zapisala. Mogoče odhod v naravo, poslušanje glasbe, stiskanje žogice...itd. 

    Draga Idk, svetujem ti, da se pogovoriš s svojimi starši. Iskreno jim razloži kako se doživljaš, kako ti je težko, verjamem, da te bodo podprli. Ob tem pa poskušaj slediti ciljem terapije in verjeti, da četudi z majhnimi koraki hodiš po pot okrevanja. Predvsem je v terapiji pomembno, da se boš naučila prepoznavati svoje miselne pasti, situacije, v katerih ti je težko in da jih boš s pomočjo tehnik znala bolje premagovati. 

    Dogovoriva se, da se boš še oglasila. Do takrat pa, ko bo hudo, stopi v stik s TOM telefonom, svetovalnicami Posvet, z osebnim zdravnikom. V kolikor imate na fakulteti študentsko psihološko svetovalnico, se jo prosim poslužuj. In dogovoriva se, da sva zavezani k življenju.

    Pošiljam ti velik objem in te lepo pozdravljam, 

    mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

    Hvala za odgovor, kot sem rekla, še iščem načine, ki me bodo privedle do uspešnega samomora, saj nočem tvegati in da mi na koncu ne uspe, zato dobro načrtujem to. Nimam prijateljev in kot pravim delam velik stvari, ki me sprostijo in to, ampak nič ne nadomesti človekovo bližino. Hodim ven na zrak, ampak v tem ne vidim nobene hvaležnosti, vsi grejo lahko ven na zrak. Napisala sem, da sem probala veliko aktivnosti, a ne pomagajo. Torej danes sem samo še en korak več dlje od samomora. In noben tega ne more pomagat, vsi pravijo, da je izhod vn in bla bla bla, ampak neeee, ne veste kako je to in ne morte tega govorit...

  • Uredništvo

    Barbara Stožir Curk

    Objavljeno: 05 maj 2023 12:19

    Odgovor svetovalke:

    Draga Idk, 

    hvala, ker si se ponovno oglasila. Razumem tvojo jezo in žalost, ob vsem kar se ti dogaja in ob vseh nasvetih ter usmeritvah, ki si jih deležna s strani različnih strokovnjakov, staršev. Jeza, obup, žalost, depresivno razpoloženje te usmerja v samomorilne misli in resen samomorilni načrt, želiš si, da ti uspe. 

    Draga Idk, želim si, da bi poskusila, da bi si dovolila pomoč, za začetek telefonski pogovor s strokovnjakom. Bi to šlo? Tvoje življenje je pomembno, ti si pomembna.  Razmisli, kdo vse bi te pogrešal? Razmisli kateri pa je kljub vsemu tvoj del življenja, ki je dober, najboljši? Kaj ceniš pri sebi, četudi je to trenutno prekleto težko?

    Dajva poskusit s pogovorom, prav? Lahko meni tukaj napišeš še kaj več o sebi? Napiši več o svoji stiski, kaj doživljaš ... Če bi ti bilo lažje, se nam lahko javiš tudi na chat - pogovor s psihologinjo je na voljo v ponedeljek, 8. maja, ob 20. uri.

    Posredujem ti pa še telefonske številke, kamor lahko vedno pokličeš: 

    Dežurnega zdravnika v najbližjem zdravstvenem domu ali reševalno službo (112).

    Urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo (CIP) v Ljubljani (Poliklinika, Njegoševa 4, Ljubljana)
    Ordinacijski čas: od ponedeljka do petka, od 8.15 do 14.45.
    Telefon: (01) 4750 685 - od 8. do 12. ure
    Spletna stran: https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-izvenbolnisnicno-psihiatrijo/

    Enoto za adolescentno psihiatrijo v Centru za mentalno zdravje (CMZ) v Ljubljani (Grablovičeva 44b, 1000 Ljubljana)
    Telefon: (01) 5874 955 ali (01) 5874 942
    Spletna stran: https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-mentalno-zdravje/enota-za-adolescentno-psihiatrijo/

    Čakam na tvoj ponoven zapis in odgovor. Do takrat pa ti pošljam velik objem. 

    mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje