anoreksija

Odgovor svetovalke:

Živjo,

v svojem zapisu se sprašuješ, kako lahko pomagaš sošolki, ki ima anoreksijo. Razumem, da ti ni vseeno in bi si želel zanjo samo najboljše.

Lepo, da ti je mar za sošolko - pomembno je, da ji daš vedeti, da si tukaj zanjo in da se ji s tem ni treba soočati sama. Kljub temu pa bodi pozoren na to, da pri tem, ko ji stojiš ob strani, ne presežeš svojih meja in zmožnosti. Biti v oporo nekomu, ki imate težave z motnjami hranjenja, ni preprosta stvar, sploh če nimaš strokovnega znanja, ki bi ti ob tem pomagalo. Najboljša stvar, ki jo v resnici zanjo lahko storiš je, da se z njo pogovoriš o tem, če bi bila pripravljena o tem spregovoriti s kakšnim strokovnjakom, kot je osebni zdravnik ali psiholog/svetovalec na šoli, starši. Ti posamezniki imajo potrebno znanje, kako sošolki pomagati ali jo preusmeriti k ustreznim virom pomoči. Motnje hranjenja so resna bolezen, ampak so bolezen, ki jo je moč pozdraviti, vseeno pa mora biti tvoja sošolka to pripravljena storiti. Nekaj uporabnih informacij, ki verjamem, da ti bodo koristile, si lahko prebereš tukaj.

Če sošolka želi, si skozi to stisko lahko ob njej, ji lahko stojiš ob strani, se z njo pogovoriš, ji ponudiš možnost, da se ti lahko zaupa. Povabi jo kdaj na kakšno druženje, bodisi vidva sama ali pa v skupini prijateljev, da se bo počutila vključeno in tako ji boš tudi dal vedeti, da ima okoli sebe ljudi, ki jim je mar zanjo.

Upam, da bo tvoja sošolka čimprej našla in sprejela pomoč. Če ti lahko še kako svetujem, sem tukaj zate.

Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)