tta butasta šola!!!

Odgovor svetovalca:

Živjo Blaž!

Znašel si se v neprijetni situaciji, praviš, da ti ne gre v šoli, da nisi zadovoljen z ocenami in rad bi imel petice. Kadar mi mladi postavijo tako vprašanje, ga razumem takole: “Kako se bolje organizirati in učiti? Opažam da način, ki ga trenutno uporabljam, ne vodi k željenim rezultatom in ciljem.” Kadar ugotovimo, da nam nekaj ne gre, pa smo v bistvu spoznali, da imamo to pod nadzorom - samo poiskati moramo način, ki bo boljši. Težav z ocenami se lotimo tako, da pripravimo nov, boljši sistem dela, ki bo prinašal boljše rezultate. 

Zdaj bom pa še naprej ugibala, kako razmišljaš. Temo si naslovil: “Ta butasta šola.” Mogoče razmišljaš takole: nimaš občutka, da v šoli dobiš uporabne stvari, cilj šolanja so dobre ocene in napredovanje v “pravo” srednjo šolo, ker boš samo tako uspešen v življenju. In še ena problematična misel: počutiš se butasto, ker verjameš, da imajo pametni odlične ocene, kdor pa jih nima je neumen. Te misli so pri šolarjih zelo običajne, pa tudi pri odraslih, če sem poštena. Toda kaj narediti z neprijetnimi mislimi, na katere ni odgovora, nam kradejo čas in znižujejo motivacijo? Od tega, kako razmišljamo in kako se vedemo (kaj delamo), je odvisno, kako se bomo počutili in od našega počutja je odvisno, kako bomo reagirali (če se počutim slabo, me nič ne zanima in se ne spravim k učenju, raje igram igrice).

Kako spremeniti misli? 

Samogovor (razmišljanje) teče avtomatsko in nezavedno. Ko se ga naučimo prepoznavati, ga lahko začnemo usmerjati. Spreminjanje neprijetnih ali negativnih misli v bolj prijetne (včasih rečemo pozitivne) poteka tako, da se najprej ustavimo - fant, ki je bil pri meni s podobno težavo je povedal, da mu pomaga, če si kar reče: »Stop! Nehaj!« Nato naredi kratko sproščanje: 5 globljih vdihov in podaljšanih izdihov. Nato vzame list papirja in misli zapiše (to pomeni, da na situacijo poskusi pogledati od zunaj). Spoznal je, da kadar nanj misli vplivajo neugodno, da je najverjetneje usmerjen na rezultat (dobivanje odličnih ocen) namesto na nalogo (zbrano in počasno reševanje kemijskega testa). Misli (negativne, uničjoče) nato obrne, pomaga si tako, da pomisli, kaj bi v podobni situaciji rekel prijatelju, ali pa se še bolj osredotoči na nalogo, ki jo ravnokar rešuje/stvar, ki jo počne. 

Naprej, tudi tvojo drugo misel “Dobil sem petko in imel sem občutek, da sem rešen,” lahko pogledamo iz različnih smeri (spet bom ugibala, pa vseeno upam, da zadanem pravo - če ne, mi napiši v komentar): 

Prva ideja: misel lahko kaže na to, da si se znašel v zaskrbljujoči situaciji, v kateri je obstajal strah pred slabo oceno ali neuspehom, in ko si končno dobil petko, si občutil olajšanje. Videl si, da si uspešno premagal izziv/ težavo, s katero si se soočal. Imaš prepričanje, da ko odlično opraviš s testom, da potem ne bo več treba nič delati (si rešen).

V tem kontekstu "rešen" pomeni, da si rešil težavo, s katero si se ukvarjal, in da ni več v nevarnosti, da boš dobil slabo oceno ali doživel neuspeh. Tukaj se je zgodba končala uspešno. Toda psihologi, pa tudi učitelji, že dobro vemo da, če zaznavamo situcije kot nevarne, doživimo odziv, ki mu rečemo “beg ali boj.” To pomeni, da se naši možgani osredotočijo na izogibanje situaciji ali pa na boj s prežečo nevarnostjo in ne mislijo na mukoma zapomljene kemijske formule (slabši priklic iz spomina). Več o tem

Reakcija "boj ali beg" je igrala ključno vlogo pri preživetju v človeški evoluciji. Ko se pripravljamo na boj, občutimo vznemirjenost in morda jezo, kar nas spodbudi, da se približamo situaciji in se borimo. Če ocenimo, da se ne moremo uspešno boriti, doživimo anksioznost in strah, ki nas spodbudita, da se izognemo situaciji ali osebi in zbežimo. Včasih pa beg ni mogoč, in takrat morda kažemo nemir s poudarjenim gibanjem ali pa otrpnemo, kar pomeni, da se ne moremo premikati ali ukrepati. V teh trenutkih je naša sposobnost razmišljanja lahko močno okrnjena, saj je reakcija na nevarnost bolj nujna od procesiranja informacij. Ta reakcija je bila ključna za preživetje, saj nam je omogočila, da smo se hitro odzvali na potencialno nevarne situacije. Pomembno pa je poudariti, da v teh trenutkih ne moremo dobro razmišljati, saj je naša pozornost usmerjena v neposredno preživetje in ne v premišljevanje o posledicah ali alternativnih rešitvah. To je naravna odzivnost telesa na grožnjo, ki pomaga preživeti v kritičnih situacijah.

Ta misel, pa bi lahko tudi pomenila, da si običajno postavljaš visoke standarde glede ocen (na primer, da si želiš vedno dobiti najboljšo oceno, petko), da samo takrat, ko jo končno dobiš, čutiš olajšanje, saj si dosegel svoj cilj in uresničil pričakovanja. To lahko kaže na to, da si preveč osredotočen na ocene in se preveč obremenjuješ z njimi. Ta misel bi lahko bila namig, da bi bilo zate koristno, da se osredotočiš na učenje in razvoj spretnosti namesto na zbiranje odličnih ocen, saj si verjetno že slišal, da je poudarjanje pomena odličnih ocen stresno, obremenjujoče in omejujoče. Bi lahko celo rekli, da verjameš, da kdor ima petke, nima problemov? Za nekaj časa pozabi na standarde in preizkusi z uporabo kakšnega od splošnih nasvetov za boljše učenje, ki veljajo za različne predmete, pa čez kakšen mesec poglej, če si zadovoljen z rezultati:

Sistematičen pristop: Učenje ni sprint, temveč maraton. Pripravi si načrt učenja, kjer si snov razporediš na več dni, da boš lahko postopoma obvladoval gradivo. Uporabi koledarček, v katerem si jasno označiš različne roke za spraševanja, oddajo seminarskih ali govornih nalog in seveda teste.

Aktivno poslušanje: čim bolj bodi pozoren na razlago, potrudi se, da si zapišeš ključne informacije. Prav tako se aktivno vključuj v pogovore o temi in postavljaj vprašanja, če ti kaj ni jasno.

Učni kotiček: Pripravi si miren prostor za učenje, brez motečih dejavnikov, kot so igrače, telefoni in drugi predmeti. Imej pri roki pripomočke, kot so zvezek, pisala in učni materiali.

Vprašaj, če ne razumeš: Nikoli se ne boj vprašati, če česa ne razumeš. Nobeno vprašanje ni neumno, saj je bolje razjasniti dvome takoj, kot da se kasneje soočiš s težavami.

Domače naloge: Domačim nalogam posveti čas vsak dan in jih poskušaj rešiti samostojno. Če naletiš na težave, se posvetuj s sošolci, starši ali učiteljem - bodi vztrajen pri iskanju dodatne pomoči.

Umiritev pred učenjem: Pomembno je, da se pred učenjem umiriš. Poskusi sprostiti svoj um s tehnikami sproščanja, kot je globoko dihanje, meditacija ali kratka telovadba. Umirjen um je bolj sposoben sprejemati in obdržati informacije.

Povezovanje in razumevanje: Namesto, da se učiš stvari "na pamet," poskušaj najti povezave med že znanimi informacijami in novo snovjo. Razumevanje temeljnih konceptov je ključno za dolgoročno zapomnitev.

Ponavljanje: Za vsako temo si vzemi čas, da ponoviš gradivo večkrat. Po prebranih informacijah poskusi zapreti oči in se trudi ponoviti, kar si se naučil. Reši več podobnih nalog, da utrdiš svoje razumevanje.

Pomoč: Če kljub trudu ne dosežeš želenih rezultatov, ne obupaj. Razmisli o možnih vzrokih za težave in poišči ustrezno pomoč. To lahko vključuje pogovor s učiteljem, dodatne vaje ali pomoč inštruktorja.

Uravnoteženost: Ne pozabi na uravnotežen življenjski slog. Poleg učenja si vzemi čas za zabavo, druženje, gibanje in sprostitev. Sistematičen pristop ti bo omogočil, da boš imel več časa za uživanje in ohranjanje ravnotežja v življenju.

Namesto pozdrava pa tole: včasih pozabimo uživati in se samo borimo za vedno več in vedno boljše ocene. Poskrbi, da je v tvojem načrtu učenja tudi prostor za zabavo, druženje, gibanje in prosti čas. Potrudi se delati sproti in sistematično, da bo veliko več dni v tednu prosih, namenjenih zabavi, gibanju in druženju - prav tako pomembnim stvarem!

Tina Jeromen, univ. dipl. psihologinja