Trypophobia

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena, Maja.

Težava, ki jo opisuješ in je povezana z doživljanjem ob pogledu na vzorce z veliko luknjami, je med ljudmi res manj znana. Vidim, da si raziskovalka in si našla celo strokovno poimenovanje stiske, vezane na izogibanje in občutenje gnusa ob luknjačistih vzorcih. Tvoje je povezano z morsko spužvo, a nasprotno od opisanega, te spužva pritegene tako močno, da bi vanjo ugriznila in jo zgrizla. Tako bi težko potrdili, da gre za fobijo, saj se ta izraža kot močan in vztrajen strah pred nekom ali nečim. Ob branju zapisa, dobim vtis, da je tvoj vzgib zelo močan, do grizenja ne pride, močno pa stiskaš čeljusti. Berem prav?

Prisila misli, ki te ujame in ne izpusti, v telesu soustvarja napetost, ki se izrazi kot živčnost. Verjamem, da so ti občutki obremenjujoči in naporni. Ko napišeš, Maja, da si živčna, me zanima, kako je to pri tebi? Razmišljam, kaj ti ob tem čutiš (čustva), kaj občutiš (telo) in kaj vse ti še pride na misel? Se takrat spomniš na spostitveno dihanje (vdih: šteješ do 4 in izdih: šteješ v mislih do 6 in nekajkrat ponoviš, tak način nas dokazano hitreje sprosti)?

Stiske odraščajočih imajo lahko veliko obrazov, tesnoba (anksioznost) je ena od njih. Tvoj opis je po mnenju strokovnjakov lahko del nje in če ne odpravimo vzrokov, lahko postane prevelika in omejujoča. Menim, da je dobro, če se izziv ne bo zmanjšal, poiskati strokovno pomoč.

Vesela sem, Maja, da si sledila svoji radovednosti in si nam pisala. Pot iz stiske ti lahko skrajša klinična psihologinja/psiholog, ki ti bo pomagal/a pri samoraziskovanju in odpravljanju neprijetnih misli, hotenj. Dobro se je naučiti tudi veščine pravilnega dihanja in spostitvenih tehnik, ki lahko zmanjšajo tesnobo, okrepijo samopodobo, nasvete lahko najdeš tudi na naši spetni strani.

Lep dan ti želim, Maja.

Vesela bom odziva ali dodatnih vprašanj.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. za psih. svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Maja, 

hvala za dodatne informacije, to stanje je že, kot pišeš, kar nekaj časa s teboj. 

Praviš, nisi jezna na ta predmet, čustvo pa je zelo podobno... Jezo poznaš in takrat bi kaj raztrgala. S tem bi lahko sprostila napetost, ki se sicer lahko veča, če ne uspemo izraziti svoje jeze. Seveda na primeren način in pravi osebi ob pravem trenutku (Dobro je trgati le papir, ki gre na odpad ali tistega, iz katerega ustvariš mozaik). Povedati želim, da je pri izražanju jeze pomembno, da se znamo pomiriti in povedati. Včasih nam pomaga tudi kakšna športna dejavnost: nekateri uporabijo boksarsko vrečo, da sprostijo napetost, nekateri izberejo 20 minut hitre hoje, teka... Bolje zdravi kot ne zdravi načini.

Čustva imajo za nas sporočilo, jeza nam pove, da nekaj "ni po meri", z nečim se ne strinjamo, nekaj nas je morebiti razočaralo... Ker se ne pogovarjava v živo, izhajam iz predvidevanja in malo informacij, ki jih imam o tebi. Morebiti se le odločiš najti klinično psihologinjo ali psihoterapevtko, ki imata znanja tudi iz vedenjsko kognitivnega pristopa in ti bodo pogovori v pomoč pri zmanjšanju in odpravljanju neprijetnosti pri soočanju z izzivi, ki jih opisuješ. V šoli ti lahko nudi pomoč tudi šolska svetovalna delavka in lahko raziščeta še več o čustvih, kako se izraziti in povedati tisto, kar je zate pomembno. Morebiti te lahko starši pri tem podprejo, da prideš hitreje do dodatne strokovne pomoči. 

Vaja dela mojstra. Tudi veščina dihanja in posledično njen rezultat bosta boljši, če postane del naše vsakodnevne rutine.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Maja, 

sem vesela, da zmoreš najti rešitev. V kolikor se kaj spremeni, pa veš, da so na voljo dodatni načini.

Prepričana sem, da psihologinji lahko omeniš, jaz bi si na njenem mestu to celo želela. Tudi če jo imaš "za nekaj drugega",  se kasneje vedno odpirajo dodatne teme. Povej tudi o počutju... Skupaj bosta vedeli, čemu v nekem trenutku nameniti prednost.

Želim ti lep vikend, skrb sem pa odložila. :) Hehe, dobra si, res sem jo nekaj imela.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka