Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

trenutno stresno obdobje - imam posledice

Tema: Stres in anksioznost

  • pa

    pandica

    pandica

    Objavljeno: 05 apr. 2025 15:15

    Pozdravljeni!
    Na vas sem se obrnila, ker trenutno ne vem na koga drugega se naj. Trenutno imam v šoli zelo stresno obdobje tedensko po 4 ocenjevanja, kar predstavlja zame velik vir stresa, učim se ogromno in nimam časa zase. Skratka zdaj, ko je tako naporno si ne želim delati stresa, rečem si okej na izi bom šla čez teden, nebom  se obremenjevala za v naprej itd. ampak podzavestno me grabijo skrbi in nočem da me. Ne morem jih nadzorovati. Rečem si v glavi okej, zdaj pa se nehaj sekirati, ker ti bo stres samo vdaril ven na celo telo ampak moje telo me ne uboga in se sekiram pa se nočem. Problem je, ker me zaradi tega stresa boli želodec, imam diareje in malo zmanjšan apetit, zdaj je že malo bolje. Kar koli pojem (nahjuje je pri sladkem) me takoj začne zelo zbadati v želodcu. Kaj naj storim, kako naj umirim te težave? Srkbi me, ker sem v 7. razredu zaradi stresa dobila sindrom razdražljivega črevesja in želodca in je trajalo zelo dolgo, da se je stanje normaliziralo in nočem, da bi se mi zaradi brezveznega stresa spet zgodilo isto. Kako naj to preprečim? Pred dobrim letom sem padla tudi v močno tesnobo in sem bila non-stop samo pri zdravniku. Sem se umirila po nekem času in zdaj mi glede tesnobe gre dobro in nočem, da bi me spet začela napadati. Kako naj jo preprečim?

    Hvala za pomoč! 

  • is

    isti problem

    isti problem

    Objavljeno: 07 apr. 2025 13:23

    hej,

    imam isti problem in to se mi dogaja ze 3 mesce in nevem kaj naj nardim.. neupam si hodt na treninge in nikamor vn ker se bojim da bom dobila krce v zelodcu in diarejo..probalam sm se umirit z dihalnimi vajami in ta stres preprecit, zacela sem hodit na dolge sprehode.. ceprav imam toni snovi za ocenjevanja..  velikrat me u soli tudi zgrabi panika.. ne sekiri nisi sama:)

     

  • po

    potato21

    potato21

    Objavljeno: 07 apr. 2025 17:59

    Pozdravljena!

    Tudi sama imam težave z zdravjem in sem na splošno nagnjena k obolevanju, kadar sem pod stresom, zato razumem, kako se počutiš. Zagotovo ni prijetno, ko ti naporno obdobje še poslabša nenehna skrb glede bolezni.

    Glede zdravstvenih težav bo najbolje, da za nasvet prosiš zdravnika. Ta ti lahko priporoči kakšne prehranske dodatke (npr. probiotike), zdravila ali dieto. Poskusi biti pozorna, kakšna hrana povzroči najhujše težave. Najpogostejši krivci so zelo sladka, slana, mastna ali pekoča hrana, težave pa lahko povzročajo tudi kofein (kava, čokolada, nekatere vrste čaja), mlečni izdelki in nekatere vrste sadja. Hrana, ki je lahko prebavljiva, pa vključuje različne juhe, kuhano zelenjavo in lahko prebavljive ogljikove hidrate, kot je npr. bel riž. Bolečine v želodcu lahko pomaga preprečiti tudi počasno uživanje hrane in izogibanje ležanju po obroku.

    Na žalost se ne moremo prisiliti, da bi bili sproščeni. Ker praviš, da se podzavestno obremenjuješ, bi ti morda pomagalo, da te svoje skrbi in občutke zapišeš ali pa se o njih s kom pogovoriš (lahko jih na glas razložiš sama sebi ali pa domači živali, če nič drugega ne gre; društvo CPM ima tudi svetovalnico, kjer se lahko pogovoriš o težavah …). To ti lahko pomaga, da na težave pogledaš z drugega zornega kota in morda tudi najdeš kakšno rešitev.

    Razmisli tudi, ali lahko na kakšen način zmanjšaš stres, ki ga čutiš. Lahko morda kakšen drug družinski član prevzame tvoja hišna opravila? Se lahko učiš skupaj s prijateljico? Lahko morda nehaš gledati novice in druge stvari, ki te spravljajo v slabo voljo (npr. na družabnih omrežjih)? Če zmanjšaš stresorje, ki se jim da izogniti, lahko tako več energije nameniš spopadanju s stvarmi, ki so neizogibne.

    Za konec pa še to: vem, kako težko je najti čas zase, ko smo zaposleni. Na žalost pa si ga moramo vzeti, drugače nas telo samo prisili v to. Vzemi si nekaj časa in preglej svoj urnik. Vanj vnesi vse obveznosti, nato pa temeljito premisli, kako lahko vanj vključiš nekaj zase. Zgoden odhod v posteljo, branje knjige, sprehod ali telovadba so aktivnosti, ki sicer vzamejo čas, ti pa lahko pomagajo, da si v preostanku dneva bolj učinkovita in sproščena. Sicer to ni vedno dobra ideja, a če ugotoviš, da res ne zmoreš vsega, pa se morda dogovori s starši, da si kakšen dan odsotna v šoli. Nekaj zamujenih ur pouka ali celo test se da hitro nadoknaditi, vračanje zdravja pa lahko traja dlje.

  • Uredništvo

    Špela Dugonik

    Objavljeno: 13 apr. 2025 18:08

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    hvala za sporočilo.

    Zgolj predstavljam si lahko, kako ti je trenutno. Z nenehnim učenjem se prebijaš skozi množična ocenjevanja, pri čemer več nimaš časa zase. Pritisk, kot je ta, lahko zelo izčrpa. Popolnoma je razumljivo tudi, da občutiš strah, ko vidiš, da se je stres ponovno začel kazati tudi na telesu – še posebej zato, ker si v preteklosti zaradi njega že imela večje težave. Bolj, ko skušaš ostati mirna in si govoriš, da »je vse v redu«, bolj se zdi, da te telo ne posluša. Zelo frustrirajoče je, ko se zdi, da delaš vse, kar zmoreš, a stvari kljub temu uhajajo izpod nadzora.

    To, kar doživljaš, lahko obrazloživa takole. Tvojo izkušnjo močnega ali dolgotrajnega stresa v preteklosti (tj. v 7. razredu ali lani ob tesnobi) je živčni sistem shranil kot nekaj »nevarnega«. Telo se je torej naučilo, da stres pomeni grožnjo. Zato danes – ko si pod podobnim pritiskom – avtomatično preklopi v obrambni način, še preden imaš priložnost, da si racionalno poveš, da nisi v nevarnosti. Zato te misli in skrbi še vedno preplavljajo, tudi če si rečeš, da bo vse v redu.

    Pomembno je vedeti, da ni nič narobe s tem, kar doživljaš. Tvoje telo ne »dela proti tebi«, temveč se odzove v skladu s preteklimi izkušnjami s stresom in se poskuša zaščititi, četudi na manj prijetne načine. Namesto, da skušaš misli utišati, jih sprejmi kot signal, da tvoje delo potrebuje občutek varnosti. Morda ti pomagajo preprosti, pomirjujoči stavki, kot so: »To je samo misel, nič nevarnega se mi ne dogaja. Varna sem in moje telo se lahko umiri«. V kombinaciji s tem lahko preizkusiš tudi različne tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, ki omogočajo zavestno, osredotočeno umirjanje. Lahko ti pomaga, če medtem zapreš oči ali se osredotočiš na nekaj konkretnega okoli sebe – tla pod nogami, dotik tkanine, občutek sape.

    Kar se zadeva telesnih simptomov – če ti povzroča težave sladkor, ga poskusi vsaj začasno omejiti in raje izberi obroke, ki so nežni za želodec. Konkretne ideje glede prehrane je podal_a že potato21, nedvomno pa ti lahko pri tem pomaga tudi osebni zdravnik. Ne pozabi tudi na zadostno mero kakovostnega spanca.

    Poleg vsega tega pa si skušaj vsak dan vzeti vsaj nekaj minut za psihični počitek, kjer počneš stvari, ki ti ne povzročajo dodatnih skrbi (npr. sprehod, branje, poslušanje glasbe, topel napitek). Morda se ti zdi, da za to trenutno »nimaš časa«, a prav v obdobjih največjega stresa so takšni trenutki najbolj potrebni za ponovno vzpostavitev ravnotežja. Kaj pa bi rekla, da običajno sprošča tebe?

    Omenjaš tudi, da si se v preteklosti že uspešno soočila s podobnimi težavami. Kaj ti je takrat najbolj pomagalo – v 7. razredu ali lani? Je kaj takšnega, da bi lahko vpeljala tudi danes?

    Več o tem, kako ob učenju obvladati stres, si lahko prebereš tukaj. Če boš čutila, da ne zmoreš več sama, pa je popolnoma v redu in normalno poiskati dodatno pomoč. Nastajajoče breme lahko olajša pogovor z drugo osebo, na primer starši, učiteljico ali šolsko svetovalno službo, sicer pa so na voljo tudi drugi viri pomoči.

    Vesela bom, če se ponovno oglasiš in mi sporočiš, kaj meniš o zapisanem. Še naprej sem zate tukaj v primeru dodatnih vprašanj, pomislekov ali zgolj v oporo.

    Lepo bodi,

     

    Špela Dugonik, dipl. psihologinja (un)

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje