Vprašanje:
Travme, mislim da so me samo izkoriščali
Tema: Čustva, Ljubezen in zaljubljenost, Nasilje, Samopodoba/Verjamem vase
-
Mo
Moj_lajf44
Moj_lajf44
Objavljeno: 06 sep. 2024 11:31
Pozdravljeni, sem Hanna. Imam 18 let. In imam velike mentalne težave. Za mano stojijo teške življenjske preizkušnje in na podlagi tega sem psihično zlomljena. Že ves čas zato krivim sebe, saj vem da je bilo nekaj narobe z mano.. Če ne nebi privlačila take ljudi, in posledično čudne situacije. V glavnem gremo na kratko skozi moje življenje. Kod Majna sem bila izredno družabna, živa, vljudna in komunikativna oseba. Tekom odraščanja pa sem postala zelo zrela. Prej kod moji sovrstniki. Zato sem dobila težave na komunikaciji in se zelo zaprla vase. Nonstop sem bila v depresiji začeli pa so me tudi buljati in na šoli sem bila razglašena za čudno osebo... Vsi so se me izogibali in bila sem tik pred samomorom. V tistem momentu pa je v moje življenje prišel starejši moški, imel je 15 let več kod jaz... Vanj sem se popolnoma zaljubila... V njem sem našla tisto vse kar sem iskala: Zrelost, toplino, izkrenost, finančno stabilnost, potencialno popolen oče za mojega bodočega otroka. Sem pa zanj hitro ugotovila da me je le izkoriščal, imela sva spolne debate... Poleg mene pa je imel punco. Že kod najstnica sem iskala fante ki bi bili popolni za mojo družino. Vsi '' moji izbranci'' pa bi lahko bili potencialno očetje meni. Se pravi so bili mnogo starejši. Moški so pri meni zelo hitro opazili: iskrenost, zrelost, spoštovanje, vljudnost.. In se mi ponavadi ob prvem spoznanju začudili, ker niso verjeli da je tako mlado dekle sposobno imeti tako popredalčkane zadeve v glavi kod jaz. Imela pa sem en tako imenovan "red flag" moja naivnost. Kljub zrelosti pa sem bila še vedno mlada in brez izkušenj. To pa so starejši pri meni takoj opazili zato so me posledično začeli izkoriščati. Ko sem po 2 letih zaključila z moškim številka 1. Sem po približnu letu in pol spoznala 2. Fanta ki je bil enako 15 let starejši in sem se vanj zaljubila. Ta pa me je izkoristil še bolj, saj mi je vzel tudi nedolžnost... Bila sem tudi redno pod vplivom alkohola, saj me je prav on v to silil. Bil pa je grdo rečeno FUCK BOY in je pogosto potoval, zato sva se videvala zelo redko. Veliko ljudi pa mi je povedlo da je na close friend story-jih redno objavljal kako se vlači po tujih ženskah in se z njimi poljublja in mečka. Veliko, veliko in še enkrat veliko sem pre jokala. Po 2 letih tega sem se odločila da se postavim zase in ga odstranim iz svojega življenja, ni bilo lahko ampak mislim da sem ga prebolela. Nazadnje pa je v moje življenje prišel še 3. Fant kateri je spet po stari zgodbi od mene bil starejši 15 let in sem v njem spet našla vse kar sem iskala. Ta pa je zelo veliko pil, skoraj vsak dan je bil zunaj s kolegi in se ga nažiral, ko je prišel domov če sem spala pri njemu me je nadlegoval in na vsak način silil v seks tudi če tega nisem želela.. Zato sem se večkrat upirala... Večkrat me je udarjal in me žalil in zbadal, name je klel in razbijal. Ko je bil trezen je bil čisto drugačen. Zato sem v njemu videla 2 osebi in v sebi imela upanje da se bo spremenil. Nikoli se ni tako da sem ga ravno včeraj zapustila in zdaj ne morem priti k sebi. Preveč sem zlomljena ves čas izbiram take moške sploh nevem kaj je z mano. In nikakor si ne želim nekoga, ki bi bil mojih let... Vedno me je vedno me bo vleklo k starejšim. Ko pa se zavedam kako so se vsi igrali z mojimi čustvi pa me najbolj zaboli. Sploh nevem na koga se naj obrnem kako se naj potolažim saj za mojo zgodbo Neve nihče prav nihče... Niti lastna mama. Prosim za pomoč!!!
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 09 sep. 2024 07:27
Odgovor svetovalke:
Draga Hanna.
Najprej en topel virtualni objem. Upam, da ti je vendarle vsaj malo odleglo - s tem, ko si svojo stisko in z njo povezane izkušnje zapisala v ta forum. To je breme, ki ga ne moreš in ne smeš nositi sama.
Čeprav omenjaš svojo zrelost, je dejstvo, da prava zrelost terja določen čas. Ne moremo preskakovati stopnic življenja. Pri 18 letih nihče ni dozorel do konca. Niti pri 25, 30 in še kasneje. Zorenje je nekaj kar se od osebe do osebe zelo razlikuje, načeloma pa vsi zorimo do smrti.
Razvojno gledano naj bi dozoreli nekje okoli 25. leta starosti. Takrat šele smo dejansko zmožni odgovornega in uravnoteženega presojanja na vseh življenjskih področjih, saj se šele takrat zaključi razvoj možganov. A učenje iz izkušenj, kar je pogoj zorenja, traja vse življenje.
Kar želim povedati, je, da si ničesar od opisanega nisi "nakopala sama". Nisi ti kriva, da so te izkoristili, zato to ni tvoja odgovornost! Dokler si otrok ali adolescentka je tvoja odgovornost precej omejena - odgovorna si za izpolnjevanje nalog v šoli in doma, postopno tudi za sprejemanje odločitev o svojem zdravju, odnosih z vrstniki, zunanjem izgledu, nadaljnjem izobraževanju in prvih zaposlitvah, hobijih in podobno. Definitivno pa nisi odgovorna za sprejemanje odločitev v intimnih partnerskih razmerjih z odraslo osebo. Tam je vsa odgovornost - v tvojem primeru neodgovornost in zloraba! - na odraslem.
Žal mi je, da se ti je vse to zgodilo in da ni bilo nikogar, ki bi te zaščitil. V opisu tvojih dosedanjih življenjskih izkušenj vidim predvsem deklico, ki išče varnost, zavetje, zaščito - in tega ne dobi. Sprašujem se, zakaj. Kaj se je dogajalo ali se še dogaja doma, da tega ne zmoreš najti pri starših? Bi lahko zaupno odraslo osebo našla še kje drugje? V širši družini ali pri svetovalni delavki na šoli? Takšno osebo potrebujmo vsi. Varnost potrebujemo vsi - še posebej v času odraščanja.
Brez občutka varnosti tudi težko razvijemo dobro samopodobo. Ta je ključna za sprejemanje odločitev, ki nas bodo v življenju podpirale - ne ogrožale še bolj. Skrhane samopodobe nam ne more popraviti noben ljubezenski partner. Najprej moraš zaceliti sebe. Tule si preberi, kaj lahko narediš sama. Vseeno pa bi te rada spodbudila, da se odločiš tudi svetovanje v živo. Zdi se mi pomembno, da dobiš izkušnjo, kako je, ko ti nekdo odrasel zares stoji ob strani.In še enkrat: nič ni narobe s tabo! Normalno in zdravo je, da iščemo ljubezen, varnost ter to, da se čutimo sprejeti. Žal nam življenje na pot ne pripelje vedno najbolj dobronamernih ljudi. Imamo pa moč, da teh ne sprejmemo in da iščemo dalje.
Ne zadovolji se s tistimi, ki jim za tvoje blagostanje ni mar. Dovoli si začutiti, da si vredna ljubezni in spoštovanja. In če tega še ne zmoreš takoj, dovoli vsaj, da ti nekdo pomaga to se naučiti.
Držim pesti zate.Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.