Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Trans

Tema: Spolna usmerjenost in identiteta

  • Hr

    Hrt

    Hrt

    Objavljeno: 26 jul. 2022 01:08

    Hej,

    sem ftm trans fant, vsaj tako mislim. Od malega se tako počutim, da ne spadam v moje "žensko" telo. Želim si tudi medicinske tranzicije. Ker sem videl, da tega ne morem več skrivati, sem se začel v zadnjih mesecih razkrivati in živeti v moji identiteti. Ko berem o teh stvareh, gledam videe itd. se zelo poistovetim s temi stvarmi, počutim se da je tu končno nekdo, ki ima podobno izkušnjo kot jaz, še vseeno pa mi velikokrat v dnevu pride na misel, ali sploh sem trans, kaj bi npr tranzicija meni spremenila, ali mi to delno (kolikor sem razkrit) življenje identitete osrečuje, morda pa še vseeno bi bil kdaj feminilen... tudi včasih rečem npr. "ženske smo veliko bolj sposobne od moških". In na podlagi teh stvari sem začel razmišljati, kaj če sem nebinaren. In ko gledam in berem o teh stvareh se popolnoma nepoistovetim s tem, sploh ne razumem oseb kako bi se počutile na nekem spektru... in zdaj sploh nevem kam bi se umestil, ali je morda bilo to prevpraševanje spola samo del otroštva, in ubistvu sploh nisem trans, ali je morda to samo zanikanje ker se bojim realnosti in kaj to prinaša... ?bral sem tudi da imajo transpolne osebe drugačno razvite dele možgane od ne-trans oseb. Torej nekako ni mogoče, da bi bil en del življenja trans in en del ne? Ali je lahko za neujemanje s dvojim spolom kakšen drug razlog, nor. zlorabe v otroštvu, ne imetje dovolj pozornosti, druge razvojne motnje, travme...? Za vsak odgovor bom hvaležen

  • Uredništvo

    Legebitra

    Objavljeno: 27 jul. 2022 15:29

    Odgovor svetovalca:

    Živjo,

    najprej hvala za vprašanje in čestitke za pogum za začetek razkrivanja, ki vsekakor ni lahek proces.

    Glede tranzicije – veliko transspolnih oseb se odloči za medicinski proces, vsekakor pa ne vse, saj se nekatere transspolne osebe povsem v redu počutijo v svojem trenutnem telesu. Pri tej odločitvi moraš zato slediti lastnemu občutku in ugotoviti, ali bi ti tranzicija pomagala lažje živeti svoje pristno življenje.

    Prevpraševanje lastnega spola je povsem razumljivo, pri čemer je ob raziskovanju same_ga sebe dobro začeti s tem, da si odprt_a za različne možnosti in izkušnje. Definiranje nam lahko daje občutek varnosti in predvidljivosti, vendar je ob tem vedno pomembno, da se z definicijami ne omejuješ in si pustiš dovolj prostora ter slediš sebi in svojim občutkom. Vsaka oseba dojema in izraža svoj spol na drugačen, njej edinstven, način. Zato se npr. moška spolna identiteta nikakor ne izključuje s femininostjo – oseba se lahko identificira kot moški in hkrati izgleda, dela geste, navade in aktivnosti, ki so tradicionalno razumljene kot "feminine".

    Glede "razlogov" za transspolnost ni dokončnih znanstvenih odgovorov, vendar ti niti niso pomembni; vsekakor pa si je stroka enotna, da zlorabe oz. različne travme ne vodijo v transspolnost. Res je, da nekatere raziskave ugotavljajo, da so možgani transspolnih oseb po strukturi bolj podobni možganom, ki bi jih našli pri osebah tistega spola, s katerim se identificirajo (torej so lahko možgani trans moških bolj podobni možganom cisspolnih moških, kot pa cisspolnih žensk). Vendar pa bi izpostavila, da je že v splošnem delitev možganov na "moške" in "ženske" precej kontroverzna, saj pri veliki večini lastnosti možganov ne bi mogli z gotovostjo razdeliti na moške ali ženske. V vsakem primeru pa spolna identiteta ni odvisna zgolj od možganov in je pri mnogih osebah precej fluidna, zato je povsem možno in povsem okej, da se tvoje dojemanje sebe skozi čas spreminja.

    Če meniš, da bi ti bilo nadaljnje raziskovanje lastne spolne identitete tako lažje, se lahko pogovoriš z osebo iz skupnosti, obiščeš dogodek Žive knjižnice ali obiščeš mladinski center, ki deluje na področju LGBT+ pravic. Ena izmed naštetih opcij je MC Legebitra – več o dogodkih si lahko prebereš na:

    https://www.facebook.com/Legebitra/

    V kolikor bi potreboval dodatno pomoč, se lahko vedno obrneš na svetovalnico Legebitre. Na Legebitri izvajamo brezplačno psihosocialno svetovanje, ki poteka v obliki osebnega, telefonskega in spletnega svetovanja, podpore in opolnomočenja. V okviru naše svetovalnice lahko dobiš tudi več informacij o medicinski tranziciji kot taki in v varnem prostoru raziskuješ vprašanja, ki si jih omenil v svoji objavi. Za srečanje se lahko dogovoriš na 01 430 51 44, na 030 361 281 in elektronskem naslovu svetovalnica@legebitra.si

    V dodatno pomoč ti prilagam še krajši članek o raziskovanju svoje spolne identitete:

    https://www.tosemjaz.net/razisci/spolnost/spolna-identiteta-kdo-sem-jaz/ 

    Z veseljem sem ti na voljo za vsa dodatna vprašanja.

    Lepo bodi,

    Blažka Plahutnik Baloh, mag. psih.

    svetovalnica Legebitra

  • Hr

    Hrt

    Hrt

    Objavljeno: 28 jul. 2022 19:14

    Hvala za odgovor ga. Plahutnik Baloh. Omenili ste, da nekatere trans osebe ne grejo v tranzicijo. Ali to pomeni, da se niti ne razkrijejo in živijo v "napačnem" spolu celotno življenje, ali to pomeni da si ime, zaimke in spolni izraz prilagodijo svojemu počutju?


    Zakaj si jaz želim medicinske tranzicije je, da živim sebe brez večjih posledic. Kar s tem mislim je, da izgledam kot moški in da me drugi kot to prepoznajo. Sit sem bil, da sem prejemal komentarje kot kako si lepo dekle, kdaj misliš pripeljat kakšnega fanta, ne spodobi se da piješ pivo in igraš nogomet, za žensko se spodobi da kuhaš itd. Ker to enostavno nisem jaz in ne mislim teh stvari še nadaljno prenašati... Disforije imam manj kot nekoč. Ni tako hudo, da se ne bi mogel pogledati v ogledalo, si pa zelo želim ožjih bokov in ne imeti prsi. Hkrati pa tudi s tranzicijo vidim, da imam lahko precej "normalno" življenje. Torej, če passam kot moški se v trgovini ne bi zmotili v zaimkih, v bodoči službi in študiju ne bi potreboval pojasnevati, na wc-ju me ne bi nihče čudno gledal, nihče se ne bi obračal za mano itd. Vsega tega mislim, da se lahko izognem, če grem v medicinsko tranzicijo. Za vse neke negativne stvari z diskriminacijo pa tako ali tako dobim že s samim razkrivanjem. Ali se vam zdijo zgornji razlogi dobolj veliki za medicinsko tranzicijo?

    Kaj pa so spolno fluidne osebe? Ali to pomeni, da se osebe počutijo en dan bolj moške in drug dan bolj ženske? Za ta del, ko samega sebe poimenujem kot žensko nevem ali je to zgolj naučeno, ali se počutim takrat kot ženska. Kako lahko ugotovim, kakšen spol čutim ob takih trenutkih?


    Nevem koliko poznate oz. ste v stiku s trans osebami, ampak kdaj se vam zdi, da je za osebo tranzicija koristna in kakšen nasvet bi dali osebi, ki o tem razmišlja in kdaj mislite, da je oseba za tranzicijo pripravljena?

    Če bi se vam otrok (ne vem sicer če jih imate in se lahko postavite v to vlogo) razkril kot trans, kako bi odreagirali in kaj bi mu predlagali, kako naj nadaljuje?

     

     

  • Uredništvo

    Legebitra

    Objavljeno: 01 avg. 2022 11:55

    Odgovor svetovalca:

    Pozdravljen,

    tako je, številne transspolne osebe se ne odločijo za vstop v proces tranzicije; razlogov za to je seveda toliko kot je posameznic_kov, vendar načeloma to odločitev sprejmejo, ker imajo občutek, da so s svojim telesom zadovoljne_i. To ne pomeni, da živijo v »napačnem« spolu ali da ostanejo nerazkrite_i; posameznica_k se lahko identificira kot transspolna oseba in živi življenje kot transspolna oseba, brez da bi si želela ali potrebovala kakršnekoli operativne posege.

    Kot ugotavljaš sam, si številne transspolne osebe spremenijo ime ter svoje zaimke in svoj spolni izraz prilagodijo lastnemu občutku spola. To je seveda za prav vsako osebo drugače, pri čemer ime, zaimki in spolni izraz ne ustrezajo nujno tradicionalnim binarnim oblikam spola (moški–ženska). Oseba se lahko npr. identificira kot trans ženska in ima brado ter se oblači v oblačila, tradicionalno razumljena kot »moška«. Spet druga oseba, ki se dojema kot trans ženska, pa se lahko poleg oblačenja v »ženska« oblačila odloči tudi za medicinsko potrditev spola zaradi močnega občutka disforije (negativnih občutkov ob doživetem neskladju med telesom in spolno identiteto).

    Razlogi, ki jih opisuješ, so povsem razumljivi, vendar večinoma odražajo predvsem seksizem in tradicionalne spolne vloge, ki so jim izpostavljene tudi cisspolne ženske. Zato se moraš pri tem vprašati, ali predvsem ne ustrezaš tradicionalnim predstavam »ženskosti« (kar ne velja zgolj za transspolne osebe), ali pa svojo dejansko spolno identiteto doživljaš na drugačen način. Ali so tvoji razlogi »dovolj dobri« za vstop v medicinsko tranzicijo sama ne morem presojati, saj objektiven »dovolj dober« razlog ne obstaja; to je povsem odvisno od tega, kaj čutiš ti. Če čutiš disforijo, ker se tvoje telo ne ujema s tvojim doživljanjem spola, potem je medicinska tranzicija seveda smiselna opcija. Tudi brez medicinske tranzicije pa se lahko odločiš za socialno tranzicijo, npr. uporabljaš drugo ime, zaimke, ki jih želiš, izbiraš oblačila, v katerih se počutiš najbolj pristno, lahko se odločiš tudi za binder (gre za steznik, ki do neke mere splošči prsi ter tako omogoča videz ploskega prsnega koša – pri čemer se moraš pred nošnjo obvezno poučiti o pravilnem načinu njegove uporabe).

    Glede spolno fluidnih oseb imaš prav – gre za osebe, katerih spolna identiteta ni statična (ni vseskozi ista), temveč prehaja med različnimi spolnimi identitetami. Na kakšen način in kako pogosto se občutek spola spreminja, pa je odvisno od vsake_ga posameznice_ka.

    Upam, da sem vsaj približno uspela odgovoriti na tvoje vprašanje. Če nisi prepričan o naslednjih korakih oz. potrebuješ pogovor, pa se lahko vedno obrneš na našo svetovalnico (vsi kontakti so v prejšnjem odgovoru).

    Lep pozdrav,

    Blažka Plahutnik Baloh, mag. psih.

    svetovalnica Legebitra

  • hr

    hrt

    hrt

    Objavljeno: 02 avg. 2022 01:09

    Pozdravljeni,

    hvala bom kontaktiral svetovalnico, me pa samo še zanima nekaj v povezavi s prejšnimi vprašanji in vašimi odgovori. 

    Omenili ste, da razlogi, ki jih navajam odražajo predvsem seksizem in tradicionalne spolne vloge. Ali je mogoče, da sem v otroštvu čutil disforijo in je sedaj ne več in se je s časom ta prelevila v seksizem in tradicionalne vloge s katerimi se ne ujemam. Ali je možnost, da potemtakem sploh nisem trans?

    Bi lahko prosim še odgovorili na vprašanje, ki ste ga v zgornjem odgovoru izpustili. Če bi se vam vaš otrok razkril kot trans, kako bi odreagirali in kaj bi mu predlagali in svetovali? Kaj bi se vam zdelo najboljše, katere nadaljne korake naj naredi oz da izve, kakšna pot je zanj_o najboljši?

     

  • Uredništvo

    Legebitra

    Objavljeno: 03 avg. 2022 17:00

    Odgovor svetovalca:

    Pozdravljen,

    seveda je možno, da si v preteklosti čutil disforijo in je sedaj več ne, saj se tudi ta občutek lahko pri vsaki osebi skozi čas spreminja. Ali si trans, v resnici lahko veš le ti, saj spolna identiteta temelji na tvoji samoopredelitvi. Rada pa bi izpostavila, da ne obstajajo kakšni »kriteriji«, ki bi jih moral izpolnjevati, da bi lahko bil transspolna oseba; gre namreč za notranji občutek in dojemanje samega sebe, ki je edinstven tebi. Vsekakor pa niti ni nujno, da na tej točki dokončno definiraš svojo spolno identiteto, v kolikor še nisi prepričan, kaj bi ta bila – pogosto si je dobro pustiti svobodo in prostor za raziskovanje tega, kaj ti (glede spola in spolnega izraza) ustreza in kaj ne.

    Zase ne morem govoriti, lahko pa rečem, da bi starši v idealnem primeru otrokovo razkritje seveda sprejeli z veliko mero topline in razumevanja. Vsekakor je potrebno otroka podpreti pri raziskovanju svoje identitete, pri čemer so lahko v pomoč druge transspolne osebe, strokovne_i delavke_ci in LGBTQIA+ organizacije (ena izmed teh, ki se ukvarja specifično s področjem transspolnosti, je npr. Zavod TransAkcija).

    Upam, da sem uspela vsaj približno odgovoriti na tvoje pomisleke :)

    Lep pozdrav.

    Blažka Plahutnik Baloh, mag. psih.

    svetovalnica Legebitra

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje