Težave z učenjem

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej se ti iskreno opravičujem, da si na odgovor čakala dlje časa.

Hja, postavila si zelo zanimivo vprašanje, ki vsekakor zahteva poglobljen odgovor. In ja, motivacija je zanimiva stvar. ???? In vedno se hoja tudi na najvišji vrh Evrope prične zgolj s prvim korakom. In naslednjim korakom. In naslednjim…

Ob tvojem - večkrat prebranem pisanju – sem najprej pomislila na »sabotažo«. Sabotažo same sebe. Motivacija je vsekakor sila, ki posameznika aktivira, da razreši neželeno situacijo (v tvojem primeru razumem kot željo po sprotnem delu, učenju). Seveda pa se ob razreševanju situacije lahko srečujemo z ambivalenco. Ambivalenco? To pomeni, da bi hkrati radi razrešili situacijo, a hkrati pa nas recimo odpori, omejujoča prepričanja, miselna izkrivljanja (?) zadržujejo, da bi razrešili neželeno stanje. In se sabotiramo. Spodbijamo.  In to je nekaj povsem običajnega. Vsem ljudem lastnega. Ambivalentnost je torej glede sprememb nekaj povsem normalnega, čutijo jo tudi odrasli.  Spremembe običajno ne potekajo nelinearno. Pripravljenost na spremembe ni nekaj statičnega (lahko ima različne oblike). Da ti bo lažje, da se boš manj obtoževala, ti želim na kratko predstaviti cikel sprememb: 

1. stopnja »brez problema«: Osebe ne razmišljajo o spremembi svojega neučinkovitega vedenja, so opisani, da so v stanju brez nezavedanja problema.

2. stopnja »zavedanja problema« oseba začne razmišljati tako o obstoju problema, kot o možni izvedljivosti spremembe vedenja. Postopoma, s pridobivanjem vse večjega števila informacij, možnosti verjetja v izvedljivost spremembe, se premakne na naslednjo stopnjo.

3. stopnja »odločenosti«, kjer posameznik sklene odločitev, da bo udejanjil svoje načrte in se spremenil.

4. stopnja »aktivne spremembe« nastopi takrat, ko posameznik začne spreminjati problematično vedenje, ki se običajno nadaljuje 3-6 mesecev. 5. stopnja »vzdrževanja odločitve« se prične, ko posameznik uspešno konča stopnjo akcije in vzdržuje spremembo.

6. stopnja »zdrsa«: Če napori po vzdrževanju spremembe niso uspešni, posameznik začne z novim krogom.

Vem, da je veliko napisanega, a razmisli, v katero stopnjo bi se trenutno sama uvrstila. Predvsem te želim tudi opogumiti, da vztrajaš in se zavedaš, da ti bo včasih zdrsnilo, a pomembno je, da vstaneš in ponovno začneš. Pomembo je, da se zavedaš, da te bo cikel sprememb, vedno spremljal skozi življenje. Tudi ko boš od-rasla, se boš soočala z njim ????. Pomembno je, da se ne sodiš prestrogo, temveč se vzpodbujaš, navijaš zase, iščeš dodatne informacije, vire pomoči.

Seveda ti lahko ponujamo nasvete, a da bi ti »podkuriti pod nogami« resnično ne bi delovalo, a ne? Vsak mora razreševati lastno ambivalenco sam. Le-ti sama si namreč tista, ki poseduješ lastne vire moči za razreševanje nastale situacije. Da bom vzpodbudila tvoje vire moči, ti bom postavila nekaj vprašanj, odgovore nanje si prosim zapiši. In jih potem ponovno preberi in dopolni.

Kako bi rada, da bi bilo tvoje življenje videti čez eno leto? Kakšne težave ti povzroča trenutna situacija? Kaj je največji problem? Kaj te skrbi glede trenutne situacije? Katere so slabosti trenutne situacije? Katere so bile dobre plati sprememb, ki si jih  že uspešno naredila? Kaj je tisto, kar si že izboljšala? Kaj so pozitivne plati sprememb? Katere svoje spretnosti/znanja/sposobnosti ti lahko pomagajo oz jih lahko uporabiš? Zaradi česa tvoja mama/prijateljica misli, da ti to zmoreš? Na lestvici od 0 do 10 označi, v kolikšni meri zaupaš v to, da lahko začneš drugače? Kaj te zadržuje, da stojiš na »tisti oceni, ki si so jo dala v zgornjem vprašanju«?

Postavila sem ti nekaj vprašanj, ki bodo od tebe vsekakor zahtevala aktivnost, samorefleksijo. Predlagam, da ob odgovarjanju ne hitiš, si vzameš čas za razmislek in zapis. Nato jih še dopolni v naslednjih dneh.

Naj te še tudi povabim, da na naši spletni strani raziščeš v zvezi z učenjem, usklajevanjem prostega časa in podobno (https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/?topic=7)

Drago dekle, želim ti veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in ustvarjalnosti pri iskanju rešitev.

Vse dobro ti želim.

 

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja