Vprašanje:
strah pred samoto med ljudmi
Tema: Odnosi s prijatelji in vrstniki, Stres in anksioznost
-
še
šestilo33
šestilo33
Objavljeno: 09 apr. 2025 16:23
pozdravljeni,
že nekaj časa opažam čudno počutje, zardevanje v bližini drugih, a zdaj se je to še poslabšalo. ko grem po svoji 'stalni' poti iz šole, in od daleč vidim ljudi, sploh če prepoznam osebe ki me poznajo, grem po drugi poti. ne maram biti sama, ko so okoli mene ljudje. če na šolskem kosilu prijatejica, ali nekdo, s katerim sedim ne gre po dodatek, tudi jaz ne grem. ni mi ok, raje sem lačna. raje se pridružim skupini vrstnikov s katero se le bežno poznamo, in z njimi preživim določen čas (npr. z njimi grem v šoli na kosilo) kot pa sem takrat sama. če sem med ljudmi (npr. v šoli) sama, imam tak čuden občutek v trebuhu, ne počutim se okej, kdaj se malo tresem. sovražim iti sama kamorkoli, tudi v trgovino, ko me za to prosi mami. malo bolje se počutim, če gre z mano v trgovino mlajša sestrica. ne maram sama hoditi čez mesta, kjer je ponavadi veliko ljudi. običajno izberem drugo pot, tudi če je daljša. res me je sram, a hkrati strah, ampak ne vem zakaj. nimam pa težav z navezovanjem stikov z osebami, ki 'ne vedo' zame (npr. tujci). ko smo smučali, sem se na sedežnici pogosto pogovarjala s tujci, brez večje sramote. ne maram pa navezovati stikov s športnicami z novega krožka ki ga obiskujem. športnice so z moje šole, in šole v sosednjem kraju. če z mano ne bi bilo prijateljice, bi se verjetno izpisala, tudi če mi je šport všeč. ko sem na krožku sama, mi je res grozno...
imam tudi težave s tem, da si ne upam postaviti zase. pogosto ne izrazim svojemga mnenja, in se ne postavim zase/ prijateljico. ne maram izražati svojega mnenja, niti glede stvari, ki jih res sovražim (npr. ko moje prijateljice podpirajo stereotipe, in črncem govorijo nigger).
imam le nekaj prijateljic, ki jim zaupam, ostali so 'rešilna bilka', ko nimam nikogar drugega. njim ne morem zaupati. zraven sem peto kolo, a se vseeno počutim veliko bolje, kot da sem sama.
hvala vam v naprej! res me veseli, da pomagate vsem, ki potrebujejo pomoč ????
-
Uredništvo
Dora Mališ
Objavljeno: 10 apr. 2025 17:44
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
V svojem sporočilu si zapisala, da ti je neprijetno, ko si sama med ljudmi. Veliko raje si v družbi prijateljev, ko si v šoli oziroma drugih socialnih situacijah. Če si sama, občutiš čuden občutek v trebuhu in se začneš tresti, praviš, da gre za občutke sramu ali strahu, vendar ne veš zakaj. Opažaš, da se tudi težko postaviš zase in izražaš svoje mnenje.
Na podlagi tvojega sporočila lahko razberem, da gre za občutke tesnobe ob različnih socialnih situacijah. Nenavadni občutki v trebuhu in tresenje bi bili lahko znak tesnobe, s tem povezani pa bi bili lahko tudi občutki strahu in sramu.
V obdobju mladostništva postane ljudem zelo pomembno mnenje drugih, še posebej pa mnenje vrstnikov. V tem času nam postane pomembno, da smo sprejeti s strani vrstnikov in si oblikujemo svojo mrežo prijateljev. Zato tudi marsikdo v tem času doživlja občutke tesnobe, ki so podobni tem, ki si jih opisala tudi ti. Vedno ko se pa pogovarjamo o duševnem zdravju, razmišljamo o izrazitosti teh doživljanj. V kolikor gre za bolj intenzivne občutke, ki te tudi ovirajo v tvojem vsakdanjem življenju, je smiselno poiskati pomoč. Dobro je, da si se obrnila na spletno svetovalnico To sem jaz, morda pa bi bilo smiselno, da poiščeš pomoč tudi v živo. Ali si se o tem že pogovarjala s starši ali kom drugim? Morda bi bilo dobro, da tudi njim zaupaš tvoje občutke, prav tako pa bi se lahko obrnila tudi na svetovalno službo na šoli. Z njimi se lahko tudi pogovoriš o tem, ali bi bilo potrebno poiskati dodatno pomoč in kateri so vse možni viri pomoči.
V svojem sporočilu si povedala tudi, da težko izraziš svoje mnenje in se izpostaviš pred drugimi. Tudi to je pogosta težava večine mladostnikov, prav tako pa je lahko povezano s podobnim ozadjem kot so občutki tesnobe, ki jih doživaljaš. Kot sem že izpostavila, nam v času mladostništva postane bolj pomembno mnenje drugih in dejstvo, da nas drugi sprejemajo. Zato nam je toliko težje izpostaviti svoje mnenje in se postaviti zase. Nekaj več o tem, kako se lahko bolje postaviš zase, lahko prebereš tukaj.
Upam, da sem ti z odgovorom vsaj nekoliko pomagala.
Lepo bodi!
Dora Mališ, dipl. psih. (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
še
šestilo33
šestilo33
Objavljeno: 14 apr. 2025 13:36
pozdravljeni, hvala vam za odgovor :) doma sem situacijo omenila, a nihče ne razume najbolje, kako se počutim. v šoli naj bi hodila na pogovore k eni od učiteljic (sicer izvaja ure DSP-ja in podobno), a je pogosto ni. danes sem ji za težavo povedala, a mi ni znala svetovati. imate morda kakšen predlog/ vajo, da bi lahko stvari (vsaj malo) izboljšala?
hvala vam ????
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Dora Mališ
Objavljeno: 16 apr. 2025 12:59
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
Veseli me, da si mi ponovno pisala in svoje vprašanje dopolnila z nekaj več informacijami. Praviš, da si staršem že povedala za svojo stisko, vendar te niso popolnoma razumeli, na šoli pa si omenila učiteljici, h kateri hodiš na pogovore, ampak ti ni znala svetovati. Zanima te, kaj lahko narediš, da bi stvari vsaj malo izboljšala.
Najprej bi še enkrat rada poudarila pomen podpore, ki jo lahko prejmeš v živo v svojem okolju. Povedala si, da si že omenila staršem, morda pa se lahko z njimi še malo bolj pogovoriš o tem in jim razložiš, kako močni so ti občutki in kako vplivajo na tvoje življenje. Na šoli bi pa morda bilo dobro, da se oglasiš v svetovalni službi. Na vsaki šoli je zaposlena vsaj kakšna svetovalna delavka, pogosto pa je po izobrazbi tudi psihologinja, tako da ti bo ona zagotovo lahko pomagala s kakšnimi vajami, lahko se dogovorita za svetovanje ali pa te usmeri kam naprej. Lepo je, da si povedala učiteljici, s kateri tudi sicer imaš pogovore, možno pa je, da ti ona ni znala pomagati že zato, ker to ni njeno področje dela in o občutkih anskioznosti ne ve veliko. Zato se je morda boljše obrniti na svetovalne delavke, ki pa so na tem področju bolj strokovno podkovane.
V vmesnem času pa lahko tudi sama poskusiš stanje nekoliko izboljšati, tako da se nekoliko bolj seznaniš s tem, kaj je anksioznost in kako jo lahko zmanjšamo. V nadaljevanju ti bom poslala nekaj povezav, kjer si lahko prebereš nekaj več o anskioznosti in strategijah, ki pripomorejo k njenemu zmanjševanju, vendar bi rada poudarila, da je anksioznost, ki jo ti doživljaš bolj povezana s socialnimi situacijami, zato vse ne bo nujno veljalo zate in se je smiselno o bolj podrobnih stvareh pogovoriti s svetovalno delavko na šoli. Več o tem, kaj so učinkoviti in neučinkoviti načini za soočanje z anskioznostjo lahko prebereš tukaj.
S tabo delim tudi nekaj tehnik sproščanja, ki ti lahko pomagajo, da se občutki anskioznosti nekoliko zmanjšajo in se umiriš. Na povezavi so posamezne tehnike sproščanja opisane, hkrati pa je pri nekaterih na voljo tudi posnetek, ki te bo vodil skozi izvajanje vaje. Podobno ti pošiljam še eno spletno stran, kjer najdeš še nekaj več posnetkov.
Upam, da sem ti s tem dopolnjenim odgovorom nekoliko pomagala.
Lepo bodi!
Dora Mališ, dipl. psih. (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
še
šestilo33
šestilo33
Objavljeno: 19 apr. 2025 12:22
živjo! hvala vam za ponoven odgovor! mami sem povedala, a se bojim, da me ne razume, saj sama ni bila v enaki situaciji. grozno je, ko se vsak dan srečujem z ljudmi v okolju, kjer ni z mano prijateljic (ko moam v trgovino, peš iz šole, na krožke...) ampak za enkrat mi gre kar okej :) hvala vam za povezave, ki ste jih priložili, poskusila bom vse tehnike, in resnično upam da bo bolje.
imam pa še eno vprašanje: pisala sem tudi o tem, da se ne morem postaviti zase, in mislim da je to vedno huje. zdi se mi, sem del skupnosti lgbtq+ (a nisem še čisto prepričana), in moja sošolka skupnosti ne mara ravno, in večkrat reče kaj takega kot: ''o glej, dve lejzbe sta tam,'' s takim nesramnim, zajedljivim tonom. enkrat je rekla, da ni homofobična, ampak mi še vseeno deluje taka. res mi je grozno tudi, da imajo nekatere sošolke nekaj proti temnopoltim, in za vzdevke za druge uporabljajo besedo nigger. to je zelo huda žaljivka, in se mi res ne zdi prav, da z njo zmerjajo druge. zelo me skrbi za okolje, ljudi... ampak si preprosto ne upam stopiti naprej, kaj reči, narediti, ko katera od sošolk vrže čigumi mimo smetnjaka ali kaj podobnega. res mi je ful grozno, vsakič znova jokam ob pesmi Earth song (Michael Jackson) in res si želim narediti nekaj za svet, a ne morem. ne upam si 'povabiti' prijateljic, izraziti kako pomembno mi je čisto okolje, spoštovanje in mir, ampak sama ne morem začeti ničesar. res mi je žalostno, da to nikogar ne zanima, ni nobenih čistilnih akcij ali čea podobnega, un rada bi naredila nekaj lepega za svet, pa ne morem.
hvala še enkrat, res cenim, da ste si vzeli čas za odgovor
<3
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.