strah

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

verjamem, da je občutek, da je nekdo v stanovanju, ko si sama doma, lahko precej zastrašujoč. Ta občutek lahko povzroči strah ali tesnobo (anksioznost), ki je pogosta pri mladostnikih, kot si ti. Vsakdo se občasno srečuje z občutki zaskrbljenosti, tesnobe ali strahu. Strah se običajno pojavi, ko se bojimo nečesa konkretnega, kar je trenutno prisotno. Tesnoba pa je zelo podobna strahu, le da se pojavi v situaciji, ko se nam zdi, da je nekaj nevarno, čeprav resnične nevarnosti ni. Tesnobo tako pogosto občutimo ob pričakovanju nečesa neprijetnega ali kot odgovor na nedoločeno, neznano grožnjo. Nekateri se bojijo teme, drugi postanejo zaskrbljeni, ko bi morali nastopati pred publiko, nekateri pa so zaskrbljeni, ko so sami doma. Tesnoba je normalna reakcija, ki jo občasno začuti vsakdo in nam pomaga, da se soočimo z morebitnimi nevarnostmi.

Čeprav je to normalna in običajna reakcija na situacije, ki se nam zdijo nevarne, pa je dobro poiskati pomoč, če dolgo traja, je zelo intenzivna in ti povzroča močno neugodje. Spodbujam te, da svoje občutke zaupaš odrasli osebi, ki ji verjameš – starši, svetovalna delavka na šoli … Tukaj zate je tudi TOM telefon, naš e-chat in tudi drugi viri pomoči. Strokovnjaki ti lahko pomagajo boljše razumeti svoje doživljanje in ti ponudijo strategije za obvladovanje težav.

To pa ne pomeni, da ni ničesar, kar lahko narediš sama. Praviš, da v trenutkih, ko te je strah, koga pokličeš ali pa predvajaš glasbo. Predpostavljam, da ti omenjene strategije pomagajo preusmeriti misli in se umiriti. Super je, da si našla načine, ki ti v teh težkih trenutkih pomagajo. Res je, da nam preusmerjanje pozornosti na nekaj drugega lahko pomaga, da se ponovno umirimo v tem trenutku. Dobro pa se je zavedati, da je učinek tega kratkoročen oz. dolgoročno ne bo rešilo težave.

V ozadju so vseeno nefunkcionalne misli, ki povzročajo zaskrbljenost. Pomembno je vedeti, da nam vsakodnevno skozi glavo gre zelo veliko najrazličnejših spontanih misli. Čeprav se jih vseh niti ne zavedamo, naše misli imajo velik vpliv na nas. Pogosto so popačene, pretirane in nerealistične ter so za nas nefunkcionalne. Obstaja torej velika verjetnost, da misel, ki nam povzroča zaskrbljenost, ni realistična. Ali je tvoja misel realistična ali ne, lahko ugotoviš, tako da poiščeš dokaze za to misel. Na tem mestu te zato spodbujam, da poskusiš tehniko analize misli. Ta tehnike ti bo pomagala odkriti popačene misli in oblikovati nove, bolj realistične ter zate funkcionalne. Vse kar potrebuješ, lahko najdeš tukaj (delovni list: Izzovi svoje anksiozne misli in zvočni posnetek: Izzovi svoje anksiozne misli).

Analiza misli je namreč veščina, ki jo je, podobno kot druge veščine, potrebno vaditi. Na začetku bo težje in se tvoj strah ne bo takoj znižal. Več kot boš vadila, večji bo tudi učinek. Za začetek lahko poskušaš tako da ti nekdo pomaga. Kar bi pomenilo, da v trenutku, ko opaziš, da postajaš zaskrbljena, pokličeš nekoga, ki bi ti pomagal z izpolnjevanjem delovnega lista. Na tak način bi uporabila strategijo, za katero veš, da te je že v preteklosti pomirila (klic) in novo, na katero se še navajaš (analiza misli). Toplo te spodbujam, da tehniko poskusiš in pri njej vztrajaš.

Če ugotoviš, da tvoja misel ni realistična, potem je naslednji korak soočanje s svojim strahom oz. izpostavljanje situaciji, ki ti povzroča strah. Lahko, na primer, postopoma preveriš, ali so v hiši/stanovanju vse sobe resnično prazne. Več o izpostavljanju lahko najdeš tukaj.

Zapomni si, da misli niso vedno dejstva in da je popolnoma okej poiskati tudi strokovno pomoč. Oglasi se, če ti lahko še kako pomagam.

Lepo te pozdravljam,

Jana Slaviček, dipl. psih. (UN)