starša se kregata, jaz sem tesnobna

Odgovor svetovalke:

Pozdravljeno dekle,

najprej hvala, da si tako iskreno delila svojo stisko na svetovalnici.

Pišeš, da se tvoja starša pogosto prepirata, zaradi česar si napeta, tesnobna, slabe volje, večkrat doživiš panični napad. Predstavljam si, da ti je v času počitnic še posebej naporno, da si ves čas na trnih in pozorna kaj se dogaja med njima. Verjamem tudi, da te v povezavi s tem marsikaj skrbi in da se v domačem okolju težko sprostiš. Da se počutiš ujeto, ker bi si na vsak način želela pomagati, hkrati pa si nemočna.

Izpostavila si, da je edini način, da se starša nehata kregati to, ko jima pokažeš da si v paniki in pred njima padeš na tla. Predstavljam si, da more biti zate to zelo hudo. Da te morda tudi razjezi, da tvojo stisko opazita šele takrat, ko je tako velika. Da bi lažje razumela tvojo stisko, bi te prosila če mi lahko sporočiš kaj si imela v mislih, ko si napisala, da si v paniki in da padeš na tla. Zanima me tudi, kako se ob tem odzoveta starša? Kaj naredita? Koliko časa se potem ne prepirata?

Sprašuješ kaj naj narediš. Tukaj bi želela najprej izpostaviti to, da prepiri med staršema niso tvoja odgovornost. Tudi, če se bi starša prepirala okoli tebe imej v mislih to, da bi se lahko dogovorila tudi na drugačne načine in da je prepir samo eden izmed načinov komunikacije. Tvoja naloga ni niti to, da bi jima na tak ali drugačen način pomagala pri reševanju konfliktov. Starša sta odgovorna zate in ne obratno. Zato te na tem mestu spodbujam da razmisliš kaj lahko narediš, da ti bo bolje? Se lahko obrneš na koga v tvoji bližini in se mu zaupaš? Si lahko vsak dan vzameš in načrtuješ čas za dejavnosti, ki te pomirjajo in so ti všeč? Lahko greš zdaj med počitnicami vsaj za nekaj časa stran od doma (npr. par ur)? Kam bi se lahko umaknila oz. kaj bi lahko počela, ko bi slišala konflikt med staršema? Imaš kakšen kotiček v domu, kjer se počutiš varno? Čeprav verjamem, da sprva ne bo enostavno, bi bilo pomembno, da svojo pozornost preusmeriš iz konfliktov med staršema na druge dejavnosti oz. na nekaj na kar lahko vplivaš. Ker te je zanimalo kako se lahko umiriš ti pošiljam povezavo do strani, kjer imaš na koncu več zvočnih posnetkov, ki so ti lahko v pomoč pri sproščanju. Predlagam ti, da jih preizkusiš, ko ne boš preveč vznemirjena in jih vadiš vsak dan – samo tako jih boš lahko učinkovito uporabila takrat, ko boš zares v stiski. Svetujem ti, da si kljub počitnicam vsaj malo načrtuješ svoj dan in si vsak dan vzameš čas za vsaj eno aktivnost ob kateri se počutiš prijetno. In da je to čas, ko poskušaš pustiti svoje skrbi doma.

Upam, da se kmalu spet slišiva.

Urška Pisar, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

vesela sem, da si se odzvala mojemu sporočilu in da si ponovno dopisujeva. Sedaj lažje razumem tvoje doživljanje. In predstavljam si, da mora biti ob vsem dogajanju zate naporno.

V svojem odgovoru si zelo dobro prikazala, kako so naše misli, čustva, telesni znaki in vedenje povezani med seboj. Opisuješ situacijo, kjer sta se starša kregala in je bila tvoja prva misel »Konec je, ločila se bosta.«. Ob tem si doživljala strah (čustvo), ki se je odražal na naslednji način: tresenje, pospešeno bitje srca, tresenje glasu (telesni znaki). Razumljivo je, da si ob misli, da se bosta starša razšla, doživljala strah. Kako ga ne bi, če naj bi starša predstavljala tvoj varen pristan, neko stabilnost. Samo predstavljam si lahko kako pretresljivo mora biti, ko se ta varen pristan in stabilnost rahljata.

Pišeš, da sta ti starša povedala, da se ne bosta ločila. Predstavljam si, da te to pomiri do naslednjega trenutka, ko pride do prepira. Razmišljam kaj bi lahko glede vsega, kar opisuješ naredila. V nadaljevanju ti bom napisala nekaj mojih razmišljanj, tebe pa prosim da presodiš ali se ti zdi kaj od tega sprejemljivo. Preden karkoli napišem pa ti želim ponovno sporočiti, da za te prepire (niti za nastanek, niti za to kako se razrešijo) nisi odgovorna ti. Ti si odgovorna za to, kako lahko sebi v tej situaciji pomagaš – torej ali je kaj takšnega kar lahko narediš, da se boš počutila vsaj nekoliko bolje. Če se sedaj vrnem k mojim razmišljanjem. Si morda že kdaj poskusila naglasiti to, da bi si starša poiskala kakšno pomoč in poiskala druge načine glede reševanja konfliktov? Si se imela kdaj, ko se starša nista prepirala, možnost pogovoriti o tem, kako vse to vpliva nate? Sicer pa te predvsem spodbujam, da se v takšnih situacijah, ki te tako zelo obremenjujejo, vprašaš ali je to res tvoja odgovornost? Ali lahko vplivaš na to? V kolikor je odgovor na zadnji vprašanji ne si lahko pripraviš načrt glede tega kako takrat ukrepati -  torej kaj lahko narediš, da ti bo bolje? Super je, da greš večkrat na sprehod, se podružbiš s prijateljicami. V kolikor takrat ne moreš od doma, kaj lahko narediš doma? Se lahko kam umakneš, kjer ne bi slišala toliko? Si nastaviš kakšno glasbo ali pa počneš kaj drugega?

Žal mi je, da moraš iti skozi vse to. Upam, da ti je bil moj odgovor vsaj malo v pomoč. V kolikor je še karkoli takšnega kjer ti lahko pomagam mi prosim sporoči. Tukaj sem zate.

Urška Pisar, mag. psihologije