šola

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

resnično mi je žal, da se tako počutiš in hvala, da si svojo stisko delila z nami. Pomembno je, da se zavedaš, da si naredila bistven korak naprej. Zapisala si namreč svoja občutja, ubesedila, kako doživljaš trenutno situacijo. In to je vsekakor velik korak naprej. Bodi ponosna nase! Praviš, da si imela (in še imaš) velike težave s koncentracijo, učenjem in motivacijo. Praviš, da šolo sovražiš in sploh ne veš več, kako boš zdržala do konca. Predlagam, da malce podrobno raziščeva zapisano, a najprej poglejva kaj koncentracija sploh je.

Kaj je koncentracija? Je usmerjanje in osredotočanje vseh umskih in duševnih moči na en postopek ali eno zamisel. Pri usmerjanju vseh miselnih procesov tako sodelujejo pozornost, zaznavanje, spomin, razmišljanje … Potrebni so tudi opažanje, interes, motiviranost in sistematično delo. Vsi ti dejavniki se med sabo prepletajo in dopolnjujejo. Koncentracija je torej zbrana pozornost. Neposredni dejavniki, ki vplivajo na zbranost so tudi hrup, osvetlitev, delovna površina. Telefon je vsekakor še dodaten moteči element. Izredno pomembno za boljšo zbranost je aktivnost med učenjem. To pomeni, da je pomembno, da si aktivno vključena v proces učenja, kar spodbuja kritično razmišljanje, učenje z več čuti in boljše razumevanje snovi. Če smo pri učenju ves čas aktivni, lažje premagujemo občutke zaspanosti, dolgočasja, nezanimanja. Ko se učiš, imej v roki pisalo, barvice, označevalce teksta. Postavljaj si vprašanja, delaj izpiske, zapiske, miselne vzorce, podčrtuj ključne informacije, piši povzetke, ipd. Na kratko sem povzela nekaj teoretičnih osnov, ki lahko prispevajo k višanju nivoja pozornosti.

Ampak! Koncentracija je kompleksna sposobnost - in trenutno imajo pri tebi osrednjo vlogo tudi neprijetna čustva, ki jih doživljaš v povezavi s šolo, odnosi z učitelji…  Sedaj te prosim, da vzameš v roke zvezek in si zapišeš svoje odgovore na naslednja vprašanja: Kaj je tisto, kar v šoli sovražiš? Kaj delajo, kako se vedejo učitelji/sošolci, da jih sovražiš? Kaj je je največji problem? Kaj je tisto, kar te najbolj skrbi glede trenutne situacije? Katere so slabosti trenutne situacije? Katere so dobre plati (če sploh) trenutne situacije?

Praviš, da si včasih vedela, kaj želiš početi v prihodnosti…. In kaj je to bilo? Kaj je razlog, da tega več ne želiš početi? (Prosim zapiši).

Praviš, da si v prvem in drugem letniku imela velike težave s koncentracijo, učenjem in motivacijo? Kaj je bilo tisto, kar ti je pomagalo, da si zmogla uspešno, vedno znova, prestopiti ovire? Katere spretnosti, veščine si ob tem uporabila? Katere vire moči poseduješ, da si to zmogla? Kaj si se ob tem naučila? Zaradi česa tvoji doma/prijateljica menijo, da ti to zmoreš?

Predlagam, da si prijazna do sebe, se podpiraš, zaupaš in se pogovarjaš v prijaznem monologu. Bodi s sabo vsaj tako prijazna kot si s prijateljico!

Predlagam, da se pogovoriš s kakšno osebo, ob kateri se počutiš varno. Včasih že to, da nekdo posluša, zmanjša občutek pritiska. Predlagam, da stopiš do svetovalne delavke v šoli, saj tvoje telo in um vsekakor potrebujeta podporo.

Predlagam, da se tudi udeležiš spletnega tečaja, kaj lahko naredim, da mi bo lažje (https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/spletni-tecaj-kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje/) Svetovalna delavka v šoli, ti lahko pomaga tudi pri raziskovanju tvojih kariernih ciljev. Predstavila ti bo orodja, s katerimi lahko raziskuješ svoje interese, poklicne cilje… Na spletni strani (https://esvetovanje.ess.gov.si/) lahko s pomočjo vprašalnikov raziskuješ, kakšna oseba si, kaj te zanima …

Sedaj pa še razmisli o teh dveh vprašanjih in si zapiši odgovor: Kako bi rada, da bi bilo tvoje življenje videti čez dve leti? Zaradi česa misliš, da je pomembno zaključiti izobraževanje?

Drago dekle, želim, da veš, da si vsekakor pogumna in vztrajna! Želim, da se zavedaš, da zmoreš.

Pogovori se s prijateljico, mamo oz. šolsko svetovalno delavko.

Vse dobro želim.

 

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najlepša hvala za tvoj odziv in dodatno obrazložitev, hkrati pa se ti opravičujem, da si kar nekaj časa čakala na odgovor.

Zelo mi je žal, da šolo doživljaš na tak način. Sicer nas ima večina neprijetno izkušnjo z vsaj enim učiteljem, a če je teh učiteljev več, tako kot v tvojem primeru, si resnično ne znam predstavljati, v kakšni situaciji se nahajaš. Pogostokrat se sicer niti ne zavedamo, da je šola vsekakor tudi okolje, ki od nas zahteva, da preidemo iz cone udobja, da se trudimo mnogo bolj kot bi se sicer, a vseeno... Številna bremena lažje prenašamo v sodelujočem, podpornem okolju. Če pa to okolje postane zgolj tekmovalno, izključujoče, potem postane teža bremen še večja... Žal mi je, da se ne doživljaš kot del skupnosti.

Največkrat nam pri premagovanju ovir pomaga tudi jasno zastavljen cilj, ki ga vidimo v daljavi (recimo strastna želja po študiju določenega programa). Torej motiv, ki nas vleče, da vedno znova vztrajamo, vstanemo in rinemo naprej... In prav zato sem te spraševala, kaj je tisto, kar si v preteklosti želela študirati (to je bil zate namreč pomemben cilj). Če te prav razumem, se še vidiš v tem poklicu, a ti je pretežek? Obstaja alternativa temu poklicu? Obstaja morda poklic, ki bi te vodil do približnega kompromisa? Poznam, kar nekaj mladih, ki so recimo želeli študirati nek program, potem pa so odkrili strast in svoje poslanstvo v povsem drugem programu in kasneje drugem poklicu. Recimo fant, ki je želel študirati medicino, pa je sedaj navdušen biokemik. Ali pa dekle, ki je želelo študirati psihologijo, pa je potem odkrilo socialno pedagogiko, ipd.

Predlagam, da si vzameš čas in raziščeš, kateri študijski programi obstajajo. Naj te povabim, da konec januarja 2026, ko bo objavljen razpis za vpis na fakultete, podrobno pregledaš obstoječe študijske programe, preveriš zaposljivost, opis posameznega poklica, preveriš kompetence, ki jih poklic zahteva... Tudi pri iskanju odgovorov na tovrstna vprašanja ti lahko pomaga svetovalna delavka. Lahko pa poiščeš tudi pomoč tudi v Kariernih središčih Zavoda RS za zaposlovanje pri kariernih svetovalkah, kar se mi zdi dobra, nevtralna, alternativa v tvojem primeru.

Če dobro premisliš, si že čez polovico poti. Bi še zmogla vztrajati naprej?

Če pa si prepoznala, da je zate situacija resnično prezahtevna, če meniš, da si resnično "izrabila" vse lastne vire moči, potem pa predlagam, da razmisliš tudi o preusmeritvi. V tretjem letniku je namreč še čas za preusmeritev. Morda v drugo gimnazijo? Običajno postopek poteka tako, da posreduješ vlogo na šolo, kjer meniš, da bi ti program najbolj ustrezal, opišeš situacijo, posreduješ svoje podatke, telefonsko številko, da te lahko obvestijo o morebitnem prostem mestu. Običajno se kandidate s starši povabi na razgovor, se primerja programe in pogovori tudi o morebitnem opravljanju še dodatnih obveznosti.

O težavah nikoli ni lahko spregovoriti... A storila si bistven korak naprej. Morda si začneš zapisovati svoj vsakodnevno svoje misli, občutja... In to je vsekakor že lahko terapevtsko. Ko zmoremo oblikovati svoje dojemanje in razumevanje situacije na papir, jo potem tudi lažje ubesedimo v pogovoru z ljudmi, ob katerih se počutimo varno, slišano...

Drago dekle, mnogokrat mi je skozi življenje bilo pomembno naslednje vodilo, misel, molitev (kar ti je ljubše): "Bog, da mi moč, da sem sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem prvo od drugega." Torej, drago dekle, verjamem, da boš sprejela modro odločitev. (In ne želim izvajati kakršnegakoli pritiska nate, saj iz vsakega tvojega stavka veje tvoja bistrost in moč).

Srečno. In prosim oglasi se še kaj in sporoči, kako si.

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja