Vprašanje:
Slabo otroštvo
Tema: Čustva, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Odnosi v družini
-
Dj
Djejli
Djejli
Objavljeno: 12 okt. 2023 19:35
Živjo!Sem oseba,ki ji ravno ni prijetno govoriti o sebi,ampak bi res rabila kakšno podporo in pomoč.Od kar sem začela hoditi v šolo se mi je življenje čisto spremenilo na slabše.Vse se začne u prvem razredu,kjer nikakor nisem mogla najti osebo s katero bi se družila,saj sem bila vedno drugačna od vseh ostalih.Našla sam eno punco,ki se je edino družila z mano ampak se je vedno grdo obnašala do mene.Vedno me je na nek način manipulirala in podobno, čeprav je bila samo majhna deklica.Tako sem z tim ko sem se družila z njo v 3.razredu padla v slabo družbo.V tej družbi so me vsi stalno izkoriščali in na nek način manipulirali,vedno sem se počutila ne močno in sem delala tisto,kar so oni želeli.Tako so enkrat iskali od mene da zančem ogovarajti druge,čeprav tega nisem hotela nikakor storiti in na sreču ko sem enkrat začela sem takoj nehala,ker sem dloboko u sebi vedela da to nisem jaz.Nato smo prišli do 4.razreda,kjer me je stalno bolel trebuh in sem imela hude krče v trebuhu,ki so trajali celo pol leta po cele dneve.Nisem vedela zakaj,hodila sem k veliko zdravnikom ampak nihče ni vedel razlog zakaj imam take bolečine.Nato smo prišli do 5.razreda tam je bila ena sošolka,ki je nad mano izvajala seksualno nasilje,ne bi govorila kaj vse mi je počela,ker je res zelo ogabno,kaj mi je vse naredila.In me je celo tudi zmerjala,da sem slaba oseba u kar sem ji jaz verjela.To je trajalo okoli 3meseca.Enega dne tudi sem bila sem sama uzuaj in do mene je prišla skupina otrok,ki so zmerjali in izivali.Na koncu sem vse to povedala staršem in ko so slišali kaj mi je vse tista sošolka storila ni bilo druge izbire kod da se jo prijavi policiji.Na koncu se je na srečo vse rešilo.Potem pridemo do tega,ko sem bila 6.razred in v tem razredu sem izgubila voljo za življenjem,skoraj vsak dan sem se ozirala v svojo preteklost in se obsojala.Včasih sem razmišljala v samomoru.Nisem želela živeti in nisem videla smisel svojega življenja.Na srečo zdaj ko sem 7.razred me je ta občutek minil.Zdaj v 7.razredu sem našla razlog zakaj da živim in zakaj da ostanem živa.Edini problem,ki ga imam je slab odnos z mojimi starši,ki trenutno samo skrbijo za mojo šolo in jih nekaj drugega o meni skoraj da je zanima.Ampak jih ne bom obsojala,saj vem da so zaradi svojih služb prepustiti polovico mojega življenja.In ne bom jih obsojala,saj jim skoraj nič ne govorim o svojem življenju iz razloga,ker vem da moji starši imajo že dosti svojih problemov in jih ne želim obremenjevati z svojimi problemi.In v šoli se nihče ne druži z mano,ampak to je nek manjši problem,saj sem se na to že navadila.Edino kar želim vedeti je kako da zacelim vse svoje rane,ki sem jih doživela do zdaj u svojem življenju in kako da postanem bolj srečna.Že leta nisem iskusila iskrene sreče,saj sem imela preveč problemov,da bi sploh lahko bila srečna.Zdaj želim spremeniti svoje življenje in postati bolj srečna in zadovoljna oseba in me zanima kako da storim.
-
Uredništvo
Sara Seršen
Objavljeno: 15 okt. 2023 21:18
Odgovor svetovalke:
Lepo pozdravljena!
Hvala za tvoje vprašanje in zaupanje. Veseli me, da si zbrala pogum, kljub temu, da ti ni najbolj prijetno govoriti o svojih težavah. Vem, da to ni vedno lahko. Si pa storila zelo pomemben korak za pozitivne spremembe v tvojem življenju. Če bi ti bilo v prihodnje lažje, lahko na začetku ali na koncu sporočila napišeš, da ne želiš, da je sporočilo javno objavljeno na našem forumu. Sporočilo bo tako skrito, videlo pa ga bo samo uredništvo in svetovalka oz. svetovalec.Če prav razumem, imaš težave v šoli, da bi dobila prijateljice ali prijatelje in si bila več let deležna različnih oblik vrstniškega nasilja. Potem si se srečala z mislimi o smislu življenja in o tem, da bi končala svoje življenje, ki jih sedaj več nimaš. Največjo težavo pa ti trenutno predstavlja slab odnos s tvojimi starši. Hkrati pa si tudi želiš, da bi svoje rane zacelila in da bi bila bolj srečna.
Žal mi je, da si imela tekom šolanja že toliko slabih izkušenj, verjamem, da ti ob tem ni bilo lahko. Omenila si, da starše ne želiš obremenjevati s svojimi težavami. Razumem tvoj pogled in lepo, da vidiš, koliko se starši trudijo, ampak še vseeno so tvoji starši in je prav, da jim poveš o svojih težavah. Glede na vse opisano, boš svoje rane najlažje predelala s strokovno pomočjo. Svetovala bi ti, da se s starši obrneš na Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v tebi najbližjem zdravstvenem domu in se tam naročiš (v centru se lahko naročiš tudi brez napotnice, lahko pa napotnico dobiš pri osebnem zdravniku). Glede na tvojo starost se še ne moreš sama naročiti, ampak morate to storiti skupaj s starši. Pri tem, kako povedati staršem o svojih težavah, si lahko pomagaš tudi s tem člankom: https://www.tosemjaz.net/razisci/druzina-prijatelji-in-vrstniki/mami-oci-imam-problem-se-lahko-pogovorimo/. Da se starši ne bi počutili preveč obremenjeni ali zaskrbljeni, jima povej, da si želiš strokovne pomoči in da boste skupaj s strokovnjakom rešili težave. Če bi imela pri iskanju strokovne pomoči, kakršne koli težave, lahko vedno pišeš v našo svetovalnico in ti bomo z veseljem pomagali; prav tako pa se lahko obrneš v šolsko svetovalno službo, kjer te tudi lahko usmerijo in ti pomagajo.
Pri soočanju s svojimi čustvi in mislimi si lahko pomagaš tudi z našim priročnikom: https://live.editiondigital.com/e/221cpgqsc/prirocnik-kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje#!page1. V njem najdeš lepo razloženo, kako so čustva, misli in vedenje med sabo povezani, hkrati pa najdeš tudi nekaj konkretnih nasvetov in tehnik, ki ti lahko pomagajo, ko se ne počutiš najboljše. Kljub temu bi ti vseeno toplo priporočila, da si poiščeš še strokovno pomoč, kjer bosta skupaj s psihologom preko srečanj predelovala tvoje izkušnje.
V vprašanju si omenila, da imaš trenutno tudi težave v odnosu s starši, kjer te najbolj moti to, da starša pozornost namenjena večinoma samo šoli, ne pogovarjate pa se o drugih tebi pomembnih stvareh. V prvi vrsti bi ti svetovala, da se tudi o tem odkrito pogovoriš s staršem, pri čemer si lahko pomagaš z »jaz stavki«. Na primer:
Najprej poveš, kaj je tisto, kar te moti. (Na primer: Hvaležna sem, da skrbita za mene in kako mi gre v šoli, ampak me moti, da se pogovarjamo samo o šoli in ne še o kakšni drugi stvari). Potem poveš, kaj ti ob občutiš, katera čustva začutiš. (Na primer: Ob tem se počutim žalostno, saj mi ni pomembna samo šola, ampak tudi druge stvari, ki so mi še v večje veselje). Na koncu pa poveš, kaj si ti želiš. (Na primer: Želela bi si, da bi se z mano pogovarjala tudi o mojih hobijih).
To je samo primer, seveda dodaj ti svoje misli, občutke in želje.
Upam, da ti bo odgovor kaj v pomoč. Če bi potrebovala še kakšno pomoč, nasvet, dodatno razlago, smo tu za tebe. Vesela bom, če se še kaj oglasiš.
Lepo bodi,
Sara Seršen, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.