Skrbi

Živijo zadne čase me vse zelo skrbi. Ko se stvar ki me je skrbela konča najdem nekaj deugega že od nekdaj me vse stvari skrbijo amapk ja zdaj se mi zdi da jih je še več. Zdajle me je zelo skbrel maturanc na katerega sem šla res nisem želela iti (naspološno ne hodim rada na potovanja tabore...) cel teden sem jokala in res mi ni bilk fajn. In ko sm si rekla saj ko pridm domov mi nebo treba več nič skrbeti no ni tako. Sedaj sm našla nekaj novega. Če počitnice delam v lokalu in kak mesec nazaj sem bila na uvajanju in sedaj ta mesec naj bi delala (delam samo 5x ta mesec). In ko sem šla nazdanje delat je bilo grozno delala sem komaj 2 in morala sem kar vse znati. Delam samo v popoldnaskem času kar je pribljižno do 23h oz 24h. In res mi ni bilo fajn nikoli več neželim nazaj ampak ker sem v urniku upisana bom pač šla amapk res nočem in nemorm nič narediti. Sedaj pa sem zopet začela razmišlajti naprej... z družino gremo na morje in ker moj brat ne gre, gre z nami sestrična s katero se zelo dobro razumeva ampak me skrbi kaj če si bova šle tam preveč naživce ko bova skos skupej... al bom imela sploh kej časa zase al bom mela sploh kej časa da se bom loh pogovarjala s staršema... Vem da vi nemorete narediti nič ampak nevem več kaj naj, saj se sploh ne spomnim kdaj nazadnje me ni nič skrbelo, da sem bila popolnoma brez skrbi...

Hvala za odgovor. Ko začnem razmišljati o stvareh ki prihajajo (kot naprimer ta služba) se ne počutim prijetno v trebuhu imam čuden občutek in ponavadi mi gre na jok... O tem sem govorila z mami (ne samo glelde službe ampak nasplošno). Glede počitniškega dela mi je mami rekla da bo najberž bolje, ko se bom malo navadila, in najbrž ima prav amapk vseeno se počutim bedno. Za vse ideje kako se s tem spopasti sem zelo hvaležna in jih bom poiskusila uporabiti. Z veseljem vam povem če mi bodo pomagale:). Me pa še nekaj zanima... Z mami se zelo dobro razumeva nimava veliko skupnega (kot naprimer istega okusa za glasbo ali isti način preživjanja prostega časa...) ampak se vseeno dobro razumeva. Zanima me ali je čudno če grem pri svojih letih še vedno rada  z njo v trgovino ali pa na sprehod, kupovat oblačila... Res hvala za vso pomoč.

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno oglasila. Opisuješ simptome anksioznosti, ki se ti pojavijo ob skrbeh. Razumljivo je, da ti je zaradi teh občutkov v telesu neprijetno in se ne počutiš dobro. Morda si lahko pomagaš s katero izmed predlaganih tehnik sproščanja ali s kakšno izmed dihalnih vaj oz. prakticiranjem čuječnosti. Pri zmanjševanju skrbi in stresa ti lahko pomaga tudi telesna dejavnost (npr. hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, skupinski športi), vroča kopel, poslušanje glasbe ali ogled serije oz. filma, ki ti je všeč.

Super se mi zdi, da se o svojih težavah in ostalih stvareh lahko pogovoriš s svojo mami. Pogovor te razbremeni in ti pomaga pri boljšem prepoznavanju lastnega doživljanja ter iskanju načinov spoprijemanja. Meni se to, da greš rada z mami nakupovat ali na sprehod ne zdi prav nič čudnega. Tudi jaz sem rada hodila po nakupih s svojo mami še v obdobju študija in sva imeli tudi skupne prostočasne aktivnosti, kar mi je bilo v veselje in zadovoljstvo. Menim, da je krasno, da imaš z mami dober odnos, v katerem se počutiš varno, sproščeno in razumljeno. Predlagam ti, da slediš sebi in svojim občutkom glede odnosov s tebi pomembnimi osebami in se ne obremenjuješ z mnenjem okolice.

Želim ti vso srečo in veliko poguma. Če ti lahko še kako pomagam, si vedno dobrodošla, da se ponovno oglasiš.

Prijazen pozdrav