Vprašanje:
Sem trans.
Tema: Spolna usmerjenost in identiteta
-
O
O
O
Objavljeno: 13 jan. 2023 18:42
Pozdravljeni!
Ime mi je *** , sem 1. letnik srednje šole in sem trans oseba( ftm), usaj mislim tako…že od prejšnega poletja sem prepričan, da sem trans a na trenutke zelo v dvomih o tem. Že od dolgo časa se počutim, da nisem to oseba ženskega spola. Nemorem povedati drugače ampak sovražim kako izgledam. Vedno se počutim nelagodno kadar me kdo pokliče po mojem biološkem imenom. Vedno kadar opazujem druge ljudi okoli sebe se začnem spraševati, zakaj ne nemorem biti “normalen” tako kot drugi? Vedno se zaradi tega odmaknem od družbe. Ob misli, da nikoli ne bom Sprejet takšen kot sem. Nihče Ne ve, da sem trans. Samo moja starša veta, da imam pomisleke o osebni indetiteti. Mati mi je rekla, da se Samo “iščem”, zato naj bi se moral oblačiti kot ženski spol in nositi ličila ipd., vendar preprosto nemozmorem, sem poskušal zelo dolgo, saj me je bilo strah ob misli (trans osebe), da bom izstopal na drugačen takšen način iz družbe. A na koncu sem se sprijaznil z dejstvom, da nisem takšen kot sem se rodil. Rekla sta mi tudi, da naj počakam do konca srednje šole, da se moje telo in hormoni “umirijo”. Ampak nemorem več tako naprej, utrujen sem od vsakdanjega stika z mojim biološkim imenom in gledanja sebe v ogledalu in svojih prsi, ki me še bolj motijo in spravljajo v neprijetne situacije. Želim povedati oz. Zaupati to kar čutim osebi/ prijatelju, a se mi zdi da bom izpadel čudno, saj ne morem zaupati ljudem, ki jih poznam le nekaj časa. Bil sem Pa tudi večkrat žrtev verbalnega nasilja, ki mi je pustilo hude traume in težave pri komunikaciji z ljudmi.
Nemaram biti ženska, preprosto se počutim ujetega v ženskem telesu , želim biti tisto kar jaz zares čutim a mi ni tako lahko, verjamem, da nobenemu ni lahko biti v takših situacijah. Naredil sem vse kar lahko naredim, da spremenim moj izgled, ampak še kar se vidim in tudi drugi me vidijo kot osebo ženskega spola, kar me zelo “mori”. Tudi želim začeti s transakcijo in z dodajanjem Hormonov v moje telo, a se bojim pogovoriti še enkrat s starši zaradi tega… razmišljal sem tudi, da bi si kupil binder a nihčemu ne morem zaupati oz. povedati ne da bi moji starši izvedeli za to. Sem Skoraj 100% da sem trans in da se bi spremenil, saj se preprosto nemorem več gledati v ogledalu kako grozno zgleda saj vem da ti nisem jaz.
Lep pozdrav in Hvala za pomoč!
On.***
-
Uredništvo
Legebitra
Objavljeno: 16 jan. 2023 15:31
Odgovor svetovalca:
Živjo!
Žal mi je, da se trenutno spopadaš s takšno stisko. Najprej bi ti želela povedati, da nisi edini, ki se sooča s tem. Veliko transspolnih oseb se sooča s podobnimi občutki, kot jih opisuješ v svojem sporočilu. Vesela sem, da si prepoznal, da potrebuješ nekaj dodatne podpore. S tem si naredil prvi korak proti temu, da bodo stvari šle na bolje.
Spolna identiteta je lahko zelo fluidna, zato se je včasih težko »pospraviti« v eno od kategorij. Kljub temu razumem, da imaš željo oziroma potrebo po tem, da svojo spolno identiteto definiraš. Definiranje nam daje občutke varnosti in predvidljivosti, vendar se mi zdi pomembno, da se z definicijami ne omejuješ in si pustiš dovolj prostora ter slediš sebi in svojim občutkom. Pomembno je, da se v odnosu s sabo in drugimi osredotočiš na to, kako se počutiš sam_a s sabo.
Praviš, da ti je neugodno, ko te ljudje kličejo po imenu, ki ti je bil pripisan ob rojstvu in da te vidijo kot žensko. Tvoja spolna identiteta je tvoja stvar, ki je nisi dolžan opredeliti za nikogar, če ti to ne ustreza. V kolikor bi ti bilo udobno in varno ti predlagam, da se o svojih občutkih in doživljanjih odkrito pogovoriš tudi z svojimi prijatelji_icami, pri tem pa je pomembno, da imaš občutek varnosti in da so to osebe, ki jim zaupaš. Nekaj več o razkrivanju si lahko prebereš tudi v temle članku, ki smo ga pripravile_i na temo razkrivanja:
https://www.tosemjaz.net/razisci/spolnost/razkriti-se-ali-ne-razkriti-se-to-je-zdaj-vprasanje/
Sicer pa ima vsaka oseba svojo pot in na svoj način išče možnosti, kaj ji ustreza in zmanjšuje disforijo. Disforija je doživljanje nelagodja, nezadovoljstva in stisk zaradi neujemanja lastne spolne identitete s spolom, ki je osebi pripisan ob rojstvu, predvsem zaradi pričakovanj družbe o tem, kako naj bi izgledale_i, se vedle_i, čustvovale_i ipd.. Ko praviš, da se težko spopadaš s svojim telesom, predvidevam, da doživljaš disforijo. Transspolne osebe lahko vstopijo v več vrst tranzicij (ki se med seboj ne izključujejo, ampak se prepletajo) : (1) psihološka tranzicija - lasten proces raziskovanja in sprejemanja svoje spolne identitete (ta navadno tudi traja najdlje), (2) socialna tranzicija - začetek javnega življenja v spolu, s katerim se oseba identificira (lahko vključuje uporabo novega imena, drugih zaimkov, pravno priznanje spola, spremembo načina oblačenja ali katerega drugega vidika spolnega izraza …), (3) medicinska tranzicija - prilagajanje fizičnega videza telesa lastni spolni identiteti (lahko vključuje npr. hormonsko terapijo in/ali različne operacije). To je samo okvir z nekaterimi možnostmi, ki so ti morda lahko v pomoč. Katere možnosti so primerne zate, veš samo ti. Dobro pa je, da imaš v mislih, da je tranzicija proces (ne glede na to, ali je medicinska, socialna ali psihološka). Zato je pomembno, da imaš okoli sebe ljudi, ki te podpirajo in lahko z njimi govoriš o tem, kaj se ti dogaja in kako se počutiš. Če imaš zaenkrat občutek, da teh ljudi nimaš, nič hudega, bodo še prišle v tvoje življenje, s tem pa tudi občutek sprejetosti in varnosti točno tak kot si :).
Izražanje tvojega spola je tvoja odločitev, saj samo ti veš, kako se počutiš in kaj čutiš v sebi. V pomoč si lahko na internetu poiščeš zgodbe in izkušnje drugih oseb, ki so prevpraševale svojo spolno identiteto in si pri tem pozoren_a, če ti je katera od izkušenj še posebej blizu. Poskusiš lahko raziskovati različne možne načine izražanja svoje spolne identitete. Na primer z osebami, ki so ti blizu, lahko poskusiš uporabo drugega imena ali vzdevka in vidiš, če ti kaj drugega bolj ustreza. Eksperimentiraš lahko tudi z načinom oblačenja in drugih vidikov spolnega izraza ter tudi s tem slediš svojim občutkom. Včasih tudi čutimo, da se naši interesi, zanimanja, način vedenja in podobno ne ujema s tem, kaj se v družbi od nas pričakuje glede na spol, ki nam je pripisan ob rojstvu. Pri tem si lahko vzamemo tudi svobodo, da živimo pristno in v skladu s tem kot čutimo, četudi morda ni najbolj družbeno pričakovano.
V dodatno pomoč ti prilagam še eno povezavo do krajšega članka glede raziskovanja same_ga sebe: https://www.tosemjaz.net/razisci/spolnost/spolna-identiteta-kdo-sem-jaz/
Veliko sreče na tvojem potovanju. Z veseljem sem ti na voljo tudi za dodatna vprašanja.
Eva Margon, mag. prof. soc. ped.,
svetovalnica Legebitra
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.