Sem lena ali zasvojena?

Odgovor svetovalca:

Lepo pozdravljena!

Prepričana sem, da se s težavami, podobnimi tvojim, srečujejo mnogi mladi, zato vedi, da v tem nisi sama. Vztrajnost potrebujemo malodane pri vsem, česar se lotimo, sploh, če se lotevamo nečesa novega, če so pred nami izzivi, ki jih je lažje odložiti. A z odlašanjem ne pridemo daleč, čeprav je lahko mamljivo.

Sprašuješ se, ali je kaj narobe s tabo, zakaj ne zmoreš vztrajati. Samoočitki so pogosto dodaten razlog, da je vse skupaj neprijetno in zato naloge in obveznosti še naprej prelagamo na kasnejši čas. Tako prihaja do paradoksne situacije – kljub temu, da se ti z učenjem/oddajo naloge mudi, dneve preživljaš na telefonu, kot praviš. Ob tem verjetno čutiš veliko pritiska, tesnobe in nezadovoljstva.

Vztrajnost je usmerjena pozornost na neko dejavnost oziroma na cilj, ki si ga zadamo. Pot do cilja je lahko dolga, posuta z mnogimi preizkušnjami, tudi za našo vztrajnost. Slednja pa pomeni neko dolgoročno in skozi čas razširjeno delovanje, s katerim sledimo zastavljenemu - pa naj si bo, da se nečesa novega naučimo, kaj dokončamo ali kaj drugega. Prizadevnost, da to dosežemo, lažje zori, če se pomirimo in znamo soočiti tudi z napetostjo, dvomi ter odlašanjem.

Prvi korak za izstop iz začaranega kroga pasivnosti je umiritev. Pomembno je, da kaos, ki zaradi neštetih dražljajev iz okolja nastane v tvoji glavi, pomiriš. Verjamem, da je vseh nalog, učenja in drugih obveznosti za šolo res veliko. Poskušaj jih razdeliti po njihovi pomembnosti oz. nujnosti – pripraviš si lahko razpredelnico, pri kateri v prvi stolpec zapišeš naloge, ki jih moraš nujno opraviti danes, v drugi stolpec tiste, ki jih lahko opraviš v roku enega tedna, v tretjega tiste, ki morajo biti urejene do naslednjega meseca in tako naprej.

Svojo pozornost nato zavestno usmeriš na želeni cilj dneva – na primer na pisanje domače naloge. Ko sedeš za pisalno mizo, lahko za nekaj trenutkov zapreš oči, globoko dihaš in si skušaš čim bolj živo predstavljati svoj cilj tega dne. Odmisliš vse dogajanje v šoli, doma, s prijatelji in se osredotočiš zgolj in samo na trenutek, v katerem si. Svoje misli usmeriš na globoko dihanje in si poskušaš predstavljati, kako bo, ko bo cilj tega dne dosežen. Kako se boš počutila, ko bo domača naloga napisana. Ko v sebi začutiš pomirjenost, začneš z delom za šolo. V kolikor ti pozornost med delom uide drugam, ponovno zapreš oči in nekaj minut globoko dihaš ter se osredotočaš na zastavljeni cilj.

V kolikor si pri učenju in pomnjenju večkrat pomagaš z vizualnimi tehnikami (to pomeni, da si učno snov narišeš v obliki miselnega vzorca, sličic, grafov in podobno), se lahko poskusiš motivirati tudi tako. Vzameš list papirja in nanj narišeš/napišeš svoj cilj tega dne ali tega tedna. List obesiš nad pisalno mizo/ob posteljo/na vrata svoje sobe in ko opaziš, da tvoja pozornost uhaja k telefonu ali drugim stvarem, pogled usmeriš na narisani cilj.

Tudi situacija z neskončnim brskanjem po telefonu ni brezupna. Če se ne zmoreš sama pripraviti do tega, da se telefona nekaj časa ne dotikaš, si lahko pri tem pomagaš drugače – lahko prosiš starše, da vsak popoldan za uro ali dve »pazijo« na tvoj telefon, lahko pa poskusiš tudi z različnimi aplikacijami. Te so zasnovane tako, da ob vstopu v aplikacijo sama vneseš želeni čas, nato pa ti aplikacija onemogoči uporabo telefona za ta čas. V tem trenutku se na primer spomnim aplikacije Forest: Focus for productivity, ki deluje skoraj kot igra - za vsak uspešen »odklop« od telefona lahko posadiš virtualno drevesce v aplikaciji, kar ti lahko tudi predstavlja neke vrste motivacijo za delo.

Kot si že sama ugotovila, pa je pri vsem skupaj najpomembnejše to, da si spočita in da imaš dovolj energije. Potrudi se, da svojemu telesu privoščiš dovolj počitka (najmanj osem ur kvalitetnega spanca) ter da se vsak dan najmanj pol ure gibaš na svežem zraku – možgani z dovolj kisika so budni in bistri, v intenzivnem telesnem gibanju namreč teče kri po žilah do petkrat hitreje kot v mirovanju, zato veže do petkrat več kisika. Naše celice in možgani se »prezračijo« in osvežijo ter sproščajo hormone sreče za dobro počutje.

Navedla sem le nekaj nasvetov, ki so ti lahko v pomoč, seveda pa to še zdaleč ni vse. Vabljena, da pobrskaš še med članki v rubriki Učenje, kjer boš našla še kakšen koristen nasvet za učenje. Če želiš, se lahko potem oglasiš s povratno informacijo, da skupaj raziskujeva dalje.

Veliko sreče in vse dobro,

Zala Tacol, univ. dipl. socialna pedagoginja