Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

samopoškodba

Tema: Čustva, Odnosi v družini, Samopodoba/Verjamem vase, Samopoškodbe, Učenje

  • bl

    bla bla bla

    bla bla bla

    Objavljeno: 20 mar. 2024 21:52

    Pozdravljeni!

    Pred približno enim letom sem se prvič samopoškodovala. Povedala sem mami in ona me je naročila k psihologinji pri moji zdravnici (kamor zdaj hodim vsak mesec). Letos pa se zgodba ponavlja: isti čas v letu je (bliža se april), dobila sem že drugo dvojko v šoli (vendar staršem še nisem povedala).

    V zadnjih dveh tednih sem se že dvakrat porezala po nogi in enkrat je bilo ravno danes:

    Jutri imam test, zato sem celo popoldne, ko sem prišla iz šole, delala vaje o tisti snovi, ki bo v testu.

    Popoldne pa je mami prišla iz šlužbe. Prvo se je jezila name zaradi neke brezvezne stvari Potem pa je začela ignorirati.

    Okoli pol osmih, ko sem končala z vajami, pa sem prišla do nje, da bi skupaj šli čez par nalog, katerih nisem znala.

    Začele sva reševati eno nalogo, potem pa me je mami začela nadirati kokr ''a moraš spet tok pozno šele pridt z vprašanji vedno čakaš do zadnje minute pred testom,jaz ne morm tega kr is glave potegnt to sem se učila že pred petnjastimi leti, a misliš da se še kej spomnm'' potem pa mi je trekla da bom verjetno spet dobila dve kako lani pri kemiji ker sem ena lena učenka.

    Jaz imam resno občutek, da ona misli, da ne zmorem ničesar, preprosto ne verjame vame še sploh letos, ko se mi ocene štejejo za točke za v srednjo šolo.

    Za vsako ocenjevanje mi reče kaj takega, zato tudi jaz včasih neham verjet vase. A sem res tok neumna??

    Nevem več kako naprej....

    imate mogoče kakšen nasvet?:/

    Lep pozdrav

     

  • Uredništvo

    Amadeja Jurič

    Objavljeno: 24 mar. 2024 15:35

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    zaupala si nam, da si se pred enim letom prvič samopoškodovala in da se je to vedenje spet ponovilo v zadnjih dveh tednih. Kolikor razumem, v vmesnem obdobju, torej od lani do teh preteklih tednov, to vedenje ni bilo prisotno, pač pa se je pojavilo le kot posledica slabih ocen in maminega odzivanja nate?

    Predstavljam si, da ti slabe ocene prinesejo veliko stisko. Morda zato, ker ne veš kak odziv lahko na to pričakuješ od mame? Morda zato, ker si slabo oceno interpretiraš, kot da nisi sposobna? Hkrati ti stisko povzročajo še mamina slaba volja, jeza, ignoriranje, nejevolja in zaničevanje. Vse skupaj tudi v tebi vzbuja dvom vase, nizko samopodobo, obremenjenost in željo po samopoškodovanju.

    Sprašuješ se, kako se z vsem tem soočiti in kako sploh korakati naprej.

    Praviš, da zaradi samopoškodovanja zdaj redno obiskuješ psihologinjo. Sta morda kaj govorili o nadomestnih, bolj konstruktivnih vedenjih za spoprijemanje s stisko in željo po samopoškodovanju? Nekatere tehnike najdeš v naslednjem članku.

    Ko nas prevzamejo temne, negativne misli, je seveda težko pomisliti na tiste pozitivne trenutke, ki nas obdajajo. Velikokrat se zgodi, da hitro pozabimo na vse lepe trenutke, dobre lastnosti in uspehe, ki smo jih dosegli, jim ne pripisujemo velike vrednosti, vsem - še tako majhnim spodrsljajem in neuspehom pa pustimo, da nas močno zaznamujejo. Spodbujam te, da vseeno razmisliš o vseh stvareh, ki so ti v življenju že uspele. V čem si dobra, katere so tvoje dobre lastnosti, močna področja, v čem si uspešna? Seveda nihče ni popoln. Nikogaršnje življenje ni posuto le z rožicami in nihče ni v življenju le uspešen. Veliko uspešnih zgodb pogosto pravzaprav izhaja iz številnih padcev in neuspehov. Sama si veliko več, kot le tvoje ocene. Nekaj dvojk seveda nikakor še ne pomeni, da si »neumna« ali nesposobna! S tem, ko se opominjamo na vsa svoja močna področja, dobre lastnosti, lahko krepimo svojo samopodobo in samozaupanje.

    Hkrati si želim, da na svoje neuspehe poskušaš pogledati kot na priložnost za učenje. Nasploh si lahko svoje negativne misli zapisuješ in o njih razmišljaš. Ali so realne? Najdeš za njih kake dokaze in protidokaze? Jih lahko preoblikuješ v bolj prijazne misli? Ko nam spodleti, pogosto vidimo le izid oziroma posledice. Kaj pa ves trud, ki si ga sicer v to vložila? Za neuspeh tudi nismo vedno krivi sami. Morda ti nek šolski predmet ne leži najbolj, kar je čisto OK. Včasih nam enostavno ne uspe zaradi okoliščin, seveda pa pri tem ne smemo zanemarjati svoje odgovornosti in je smiselno razmisliti še, kaj lahko prihodnjič naredimo drugače.

    O tem, kako lahko izzoveš svoje negativne misli, si lahko več prebereš v članku.

    Dotaknila bi se rada še maminega odzivanja nate. Zdi se mi, da se te njeno kritiziranje precej dotakne in njenim besedam o tem, da si lena učenka, včasih začneš verjeti tudi sama, kar je razumljivo. Seveda nam starševske besede pomenijo veliko. Se pa je potrebno zavedati, da naše vedenje vedno izhaja iz lastnih misli, čustev, nezadovoljstva, stisk... To, kako nate gleda tvoja mama in to, kako se do tebe vede in kaj ti govori, pravzaprav ne pove čisto nič o tebi. Predstavljaš si lahko, da bi te 100 ljudi najbrž opisalo zelo različno. Zagotovo ima vsak izmed teh 100 ljudi drgačno, svoje mnenje o tebi, kar jasno kaže na to, da pri tem, kako vidimo svet, vedno izhajamo iz sebe. Verjamem, da so ti mamine besede pomembne, zato te spodbujam, da ji morda zaupaš, kako se ob tem počutiš.

    Za konec ti želim sporočiti še to, da imamo v življenju vedno na voljo dva izhoda: lahko igramo žrtev svojega doživljanja ali pa stopimo v akcijo in vzamemo stvari v svoje reko, ter poskusimo situacijo spremeniti. Zavedam se, da je svoje razmišljanje včasih ZELO težko spremeniti, zato ni nič narobe tudi, če pri tem prosimo za pomoč. Super se mi zdi, da ti že imaš strokovno pomoč. Uspeš psihologinji zaupati vse svoje stiske? Verjame, da je obisk pri psihologinji 1x na mesec sicer zelo malo časa, da bi lahko nagovorili vse tvoje dileme, oblikovali zelo zaupen odnos ter dosegli korenite spremembe v tvojem mišljenju, zato te spodbujam, da se morda obrneš še na šolsko svetovalno službo ali drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš.

    Upam, da ti bo ta odgovor dal vsaj malo spodbude in zagotovila, da si vredna točno takšna, kakršna si, bom pa zelo vesela tudi, če se še oglasiš.

    Srečno!

    Amadeja Jurič, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje