Samo poškodovanje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej bi ti želela povedati, da se mi zdi zelo pogumno, da si delila svoje občutke in izkušnje. Predstavljam si, da ni lahko govoriti o tem, kar doživljaš, in da nosiš veliko breme.

Napisala si, da se že leto in pol samopoškoduješ, pri čemer so glavni vzrok neugodne družinske razmere. Za samopoškodovanje ve tvoja družina in dve prijateljici, ki sta ti sprva skušali pomagati, vendar sta se zaradi izčrpanosti in občutka nemoči sčasoma umaknili. Zdaj se počutiš osamljeno in težko navezuješ nove stike, kar še dodatno poglablja tvojo stisko.

Zelo pomembno se mi zdi, da ne ostaneš sama s svojimi občutki. Situacija se lahko izboljša ter iz tvojih zapisov in dejanj sem zaznala željo in motivacijo, da se to uredi. To, da si poiskala pomoč in čakaš na psihologa, je velik korak v pravo smer.

Morda bi ti v prihodnje pomagalo, če bi svoja čustva skušala uravnavati na druge načine. V ta namen si lahko vnaprej pripraviš varnostni načrt pred samopoškodovanjem, saj je v trenutku odločitve še dovolj časa, da narediš kaj drugega. Spodaj ti opisujem nekaj predlogov, ki so ti lahko v pomoč, ko se bo pojavila želja po samopoškodbenem vedenju.

- na predelu, kjer se želiš raniti, lahko rišeš z rdečim flomastrom ali uporabiš rdeče obarvano hrano in si na tak način predstavljaš, da se poškoduješ;

- na zapestju nosi eno ali več gumic in jo raztegni ter spusti, da začutiš rahlo zbadajoč občutek;

- stiskaj ledene kocke, obarvane z rdečo barvo za živila, v roki, dokler ne občutiš odrevenelosti;

- osvobodi se napetosti z aktivnostmi, ki ti ne škodijo, kot je udarjanje v blazino, stiskanje mehke žogice, raztrganje papirja ali kričanje v blazino;

- poskusi zarezati v sadje;

- svoja čustva in misli lahko izraziš na ustvarjalen način, kot je risanje ali pisanje v dnevnik;

- ne pozabi na fizično aktivnosti in hobije;

- ko se znajdeš v stiski, poskusi zapolniti čas z različnimi dejavnostmi, da preusmeriš svojo pozornost (npr. gledanje televizije, peneča kopel, mrzel tuš, tolčenje v blazine, pospravljanje sobe);

- pri preusmeritvi misli ti lahko tudi pomaga STOP tehnika. Več o njej si lahko prebereš tukaj;

- poskusi se umiriti s sprostitvenimi tehnikami, kot so trebušno dihanje, progresivna mišična relaksacija ali vizualizacija. Več o tehnikah sproščanja in kako jih izvajati najdeš v naslednjem priročniku Kaj lahko naredim, da mi bo lažje na straneh od 14 do 43.

Ne želim si, da se počutiš preobremenjeno z vsemi možnostmi – pomembno je, da si izbereš nekaj, kar se ti zdi, da bi lahko delovalo zate. Lahko tudi preizkusiš različne načine in ugotoviš, kaj ti najbolj pomaga. Ključno je, da si daš čas in potrpljenje pri iskanju rešitev, ki ti bodo olajšale stisko.

Omenila si tudi, da se v septembru odpravljaš v Španijo, kar je res čudovita priložnost, ki ti lahko pomaga, da se sprostiš in zabavaš. Razumem, da te ob tem skrbi, kako bodo drugi reagirali na tvoje brazgotine. Glede različnih načinov za spodbuditev celjenja ran je najbolje, da se o tem posvetuješ s svojim zdravnikom ali farmacevtom, ki bosta znala strokovno svetovati, katera rešitev je najbolj primerna zate.

Če kadarkoli začutiš, da potrebuješ nujno pomoč ali pogovor, se  obrni na koga, ki mu zaupaš. Zraven naše spletne svetovalnice, kamor nam lahko vedno pišeš, obstajajo tudi anonimne telefonske linije in drugi viri pomoči v tvoji okolici, ki jih najdeš tukaj.

Upam, da sem ti uspela odgovoriti na tvoja vprašanja, v primeru dodatnih vprašanj pa sem ti na voljo.

Želim ti vse dobro in pazi nase.

Urška Horvat, dipl. psihologinja (UN)