rada bi pomagala

živjo, to bo zelo dolgo besedilo, tako da si vzemite čas da greste čez natančno.

imam res dobro prijateljico, s katero se poznam že skoraj 3 leta. všeč mi je biti v njeni družbi, sicer je leto mlaj od mene ampak imava podobne interese in se razumeva super. Vendar te dneve mi je njeno obnašanje res depresivno. Piševa si, ja, kontaktiram jo vsakič ko se da, sprašujem jo po njenem stanju ker me res skrbi za njo. to bi ji rada dopovedala, da ve da me skrbi za njo 24/7, da kdaj celo dobivam najbolj morbidne misli, ker me je strah, da si ne bi kaj naredila. sama ima težave s rezanjem in hudim misli na samomor (katere tudi jaz občasno dobim, vendar ni tako skrbi vzbujajoč ker je moje mentalno stanje malo boljše), kar potem še bolj povečuje moj strah nad njenim zdravjem. Večkrat se tudi ona zadržuje na tej spletni strani, tko da če slučajno to bereš, upam da veš, da ti mislim sam dobro.

večkrat ko jo povprašam po njenem stanju te dneve, mi NIKOLI ne da jasnega odgovora, me samo spamma z nalepkam in mi niti ne odgovori jasno. Tudi večkrat omenja, kako ima željo po tem da se reže/mi pove da je že relapsala, kar me še bolj živčno dela, ker VEM da ne morem nič naredit- čez teden me ni v sloveniji, če pa sem že tukaj, sva pa oddaljeni dobrih 5 km oz. nisva si 10 minut hoje stran. grozno mi je, ko mi kdajkoli omeni, da bi si rada življenje odvzela ker jo predobro poznam, enkrat sem celo začela paničart in se jokat ker sem misnla, da se je ubila- v resnici mi pa samo ni morala na sms odgovorit takoj...

vem da se bo to, kar bom rekla slišal nepremišljen in nesramno, ampak kdaj bi ji prilepla eno klofuto in se ji potem zjokala v ramah ker srce se mi trga k jo vidim, kaj si počne, kako ravna do sebe. Med počitnicam se večkrat lahko vidim z njo, kar me seveda zelo veseli. Všeč mi je, ko se greva sprehajat po mestu, greva do kavarn ali šoping centra, ampak kdaj bi mi tudi bilo fino, če bi bile pri njej doma ali ona pri meni, se samo pogovarjale in... bile skupaj, druga ob drugi, da ve, da sem ji vedno dostopna, kadar me potrebuje. Ampak po eni strani sem tudi zelo omejena glede druženja saj kakor prvo, jaz študiram v tujini, ona pa tukaj. Imam veliko snovi, ki se mi kdaj tudi veliko nabere in potem moram večkrat reči ne, tudi če vikend pride naokol in bi se lahko vidla z njo. Res ampak RES si ne želim, da bi najino prijateljstvo od enkrat padlo v vodo.

Rada jo imam, vendar me je strah povedat mojim, da je res v hudem stanju zdaj- nazadnje, k se spomnem, ko sva obedve bile v nuli z mentalnim stanjem (2024...), mi starši niso dovolil da se družim z njo, ampak vem, vem kako pomemben je kontakt imeti z nekom, še posebej v takem hudem času. ponujam ji mojo podporo kot oseba, ki je trenutno bolje glede mentalnega zdravja in se tudi sama več ne režem.

samo želim ji dobro, ampak ne vem kako naj ustrezno pristopim. res res res me skrbi za njo in jo imam na mislih 24/7, vem da bi se mi svet porušil, če bi izginila z tega planeta, ker je ena izmed redkih ljudi, s katerim sem šla skozi podobne stvari. nočem jo izgubit, ogromno mi pomeni že sam njen obstoj.

hvala že za v naprej in lep pozdrav