Problem z ucenjem

Odgovor svetovalca:

Draga LostInMyFears,

najprej se ti iskreno opravičujem, ker na odgovor čakaš nekoliko več časa.

Skrbno sem prebrala tvoj zapis težav, s katerimi se spopadaš. V kolikor jih povzamem, se nanašajo na motivacijo za učenje, na organizacijo tvojega šolskega dela, na razmerje časa, ki ga preživiš pred knjigami in tistega, ki ga namenjaš igricam in druženju s prijatelji ter v luči vsega tega dogajanja tudi tvoj odnos s starši, še posebej z očetom.

Povsem razumem, da prehod iz osnovne v srednjo šolo prinese veliko sprememb, pa tudi kar nekaj svobode. Še posebej, če nadaljuješ šolanje v drugem kraju oz. mestu, kjer se ti kar naenkrat odprejo nova obzorja, nova prijateljstva in tudi manj nadzora s strani staršev. Veseli me, da si pridobila nove prijatelje in da imaš stike z vrstniki. To je v tem obdobju zate zelo pomembno. Seveda pa se boš verjetno strinjala, da je poleg prijateljstev, ki si jih sklenila, pomembno, da si znaš organizirati tudi čas za šolsko delo, domače naloge, za učenje... Seveda je vse to povezano z motivacijo in ciljem - hočem, bom uspešno zaključila letnik srednje šole, srednjo šolo, pridobila bom poklic. Temu cilju sledi. Kako pa si lahko pomagaš do tega cilja? Zelo pomembno je, da si znotraj tega cilja postaviš manjše cilje, začenši s tem, kakšne bodo tvoje ocene pri posameznem predmetu, kako boš organizirala svoj čas za učenje, kako in koliko časa boš namenila učenju in domačim nalogam, kje in pri komu boš poiskala pomoč, ko ne boš razumela snovi itd. Za vse to je seveda potreben napor in pripravljenost "žrtvovati" čas, ki ga sedaj namenjaš tudi aktivnostim, ki ti pomenijo zabavo - igrice na računalniku in telefonu. Tovrstne aktivnosti naj ti pomenijo nagrado po opravljenem delu, ne pa beg pred aktivnostmi, ki naj bi jih namenila za šolo. V kolikor ti bodo še naprej pomenile beg, bo krog, v katerem si se znašla ostal isti in težave se bodo poglabljale. Se strinjaš?
Nagrada, ki si jo določiš, pa naj bo časovno omejena. Te omejitve se nato drži.
V povezavi s tem razumem tvoje starše, ki ti omejujejo wi-fi doma. Tako skušajo zagotoviti, da ne bi ves čas namenila igricam ampak tudi šolskemu delu.

Torej....odloči se kako naprej. Dolgoročno je pomembno, da zaključiš šolanje in pridobiš poklic, tako si boš lažje zagotovila samostojno življenje.

Veliko nasvetov kako si lahko pomagaš pri učenju najdeš na spletu. Posredujem ti linke, kjer boš našla ogromno koristnih nasvetov:
https://www.scoms-lj.si/files/Kako%20se ... a%20BC.pdf
https://www.scoms-lj.si/files/Ucenje-zl ... 032020.pdf
https://www.scoms-lj.si/files/zlozenka%20T.Cerne.pdf

Prepričana sem, da boš ob upoštevanju nasvetov opazila napredek. Tako bo tudi več motivacije za šolo.
Verjamem, da se bo to odražalo tudi v tvojem odnosu s starši, tako z mamo kot očetom. Z namenom, da izboljšate svoj odnos, predlagam, da si v teh dneh vzamete čas in se temeljito pogovorite. Tako glede tvoje motivacije za šolsko delo, o tem kaj si pripravljena spremeniti, da boš potrebovala podporo in razumevanje obeh staršev, tudi preganjanje in nadzor (sploh glede časa za igrice v razmerju do časa za učenje) in da ne sprejemaš nasilja s strani očeta. Kaj praviš?

Vesela bom tvoje povratne informacije. Želim ti vse dobro in te lepo pozdravljam,
Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalca:

Draga LostInFears,

hvala ti za ponovno zaupanje in še bolj podroben oris tvoje težave.
Veseli me, da si pripravljena narediti korak v smeri razmerja med igranjem igric in učenjem ter da ne razmišljaš o opustitvi šole.

Kot sem zapisala v prejšnjem odgovoru, vem, da v tem času potrebuješ veliko razumevanja s strani odraslih (staršev), podpore, pa tudi nadzor, ki ti je pojasnjen in ima svoj namen. Svoboda ima namreč dve plati, pravice in dolžnosti. To verjetno veš. Pogovor s starši je vsekakor nujen. Kot pa si zapisala, se očitno bolj slabo slišite in vsak ostaja na svojem bregu. Žal situacija v kateri smo se znašli zaenkrat ne dopušča fizičnih stikov z razredničarko, šolsko svetovalno delavko ali kakšnim drugim strokovnjakom, ki bi bil prisoten v pogovoru in skupaj z vami dosegel dogovor glede učenja ter izboljšanja odnosov. Omenila si brata, kako pa je z njim? Misliš, da bi ti on lahko pomagal v pogovoru s starši? Vem, da te zelo zaposluje odnos z očetom. Njegov odnos ni primeren in očitno potrebujeta še nekoga, ki vama bo pomagal pri izboljšanju odnosa.

Glede na tvojo odločitev, da boš spremenila svoj odnos do šole, ti predlagam, da si narediš načrt in ga predstaviš staršema skupaj. Razloži jima kakšni so tvoji cilji, kaj boš naredila in kako boš postopala ter tudi kaj potrebuješ z njune strani, tudi z bratove. Upam, da te bosta razumela. To se bo rezultiralo tudi v ocenah, predvsem pa v boljših odnosih med vami. Pomembno je, da se začnete poskušati in razumeti vsak svojo stisko, skrbi, v katerih ste se znašli.

Bi to šlo? Sporoči ali je prišlo do kakšnega napredka. Ne obupaj in ne razmišljaj v smeri, da itak ne bo nič pomagalo. Poskusi.

Držim pesti in ti pošiljam objem,
Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja