prepis ( ja ali ne)

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

predlagam ti, da se čimprej oglasiš do svetovalne delavke na vaši gimnaziji in ji predstaviš situacijo, s katero se srečuješ. Vem, da omenjaš, da te je zelo strah spregovoriti o svojih dvomih na matični šoli, a sem prepričana, da ti bodo pomagali raziskovati zate najbolj primerne poti do rešitev. Kot šola lahko še pripravijo skupaj s tabo dodaten izobraževalni načrt, ki bi ti omogočal lažje usklajevanje športa z učenjem in/ali pa skupaj s tabo raziskovati tvoje vire moči (spremembo učnih metod, upravljanje s časom, načrtovanje, ipd.) za razrešitev situacije.

Če ti bo sprva lažji korak, da pridobiš informacije na »nevtralnem« območju, predlagam, da prej pokličeš v Naklo, prav tako svetovalno delavko, ki ti bo posredovala vse ustrezne informacije oziroma odgovore na tvoja vprašanja.

Najprej je pomembno, da izveš ali je preusmeritev sploh možna. Torej, če je sploh še kakšno prosto mesto na programu, kamor bi se želela preusmeriti. Potem je tudi nujno, da si seznanjena, da ob preusmeritvi, moraš opravljati še manjkajoče obveznosti. Vsekakor ti bodo najbolj tehtne informacije posredovali na šoli. Torej, kar pogumno pokliči v Naklo in se naroči na razgovor pri svetovalni delavki.

Če se boš odločila za prepis, potem urejaš formalnosti glede izpisa na gimnaziji skupaj s starši, prav tako potem glede prepisa na šoli.

Naj ti navedem še nekaj vprašanj, ki so ti lahko v pomoč pri »raziskovanju« nastale dileme (predlagam, da vzameš zvezek, papir in si odgovore zapisuješ):

•                    Kakšne težave ti povzroča trenutna situacija?

•                    Kaj je največji problem?

•                    Kako bi rada, da bi bilo tvoje življenje videti čez eno leto?

In še vprašanja, ki nagovarjajo tvojo zaskrbljenost:

•                    Kaj te skrbi glede trenutne situacije?

•                    Katere so slabosti trenutne situacije?

In še vprašanja, ki nagovarjajo, če želiš spremembe:

•                    Katere bi bile dobre plati spremembe (če bi se preusmerila)?

•                    Si v preteklosti že bila v podobni situaciji/zagati, kdo ti je pomagal pri odločitvi?

•                    Zaradi česa misliš, da je pomembno zaključiti izobraževanje?

•                    Če bi tvoja prijateljica bila v podobni situaciji, kako bi ji svetovala?

Vprašanja, ki nagovorijo optimizem:

•             Če bi lahko to storila, katere svoje spretnosti/znanja bi uporabil?

•             Zaradi česa tvoja mama/dekle/fant/prijateljica misli, da ti to zmoreš?

•             Na lestvici od 0 do 10 označi, v kolikšni meri zaupaš v to, da lahko začneš drugače?

•             Kaj te zadržuje, da stojiš na mestu, kjer si?

Vem, vprašanja terjajo od tebe intenzivno raziskovanje, a lahko bistveno pripomorejo k odločitvi.

Želim ti vse dobro.

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

iz tvojega pisanja, lahko pogosto preberem naslednje izraze kot so: »ne počutim se varno«, »me tišči v prsih« in še teža, breme, dušenje, nemir…. Drago dekle, res ti želim, da bi del bremen zmogla podeliti še s kom »v živo«… Predlagam ti, da se pogovoriš z nekom, ob komer se počutiš ok, varno. Če še ne čutiš, da bi se zmogla pogovoriti s starši, se pogovori vsaj z nekom, ki ti je sicer blizu (sorodnik, soseda, …). Ko boš spregovorila in se slišala, ko boš zmogla ubesedit vse svoje breme, boš lahko pričela iskati tudi pot do rešitve.

Če prav razumem tvoje pisanje, te tako bremeni intenzivnost treniranja kot tudi učenja. Torej na obeh področjih čutiš izreden pritisk. Glede šole tudi omenjaš, da te bremeni vzdušje, usmerjenost na ocene, storilnost,… Je podobno tudi na treningih? So sošolci tudi tvoji so-tekmovalci na treningih? Imaš na treningih možnost pogovora s trenerjem? Mu lahko zaupaš in poveš, kako se počutiš in kako si utrujena? Naloga trenerja bi naj tudi bila, da zmore svojega športnika ustrezno regenerirati. In potreba po počitku nikakor ne izvira »iz lenobe«, ampak je nuja, dejansko je primarna biološka potreba.

Prosim te tudi, da razmisliš, kakšen je tudi tvoj »driver«. Stresorji namreč niso zgolj zunanji. Naše doživljanje stresa namreč pogosto izvira iz prepričanj, ki smo se jih naučili in razvili v otroštvu. Ta prepričanja namreč imenujemo driverji, gonila. Gre za sporočila, ki vsebujejo pričakovanja staršev (oziroma pomembnih drugih), o tem, kaj je dobro in slabo vedenje, kaj otrok sme in ne sme, da ustreza družinskim normam. Jaz bom OK, če… Driverji so torej pretirano povečane lastne vrednosti. Na individualnem nivoju pomenijo dokazovanje lastne vrednosti, medtem ko imajo na socialnem nivoju - vlogo delovanja v skupini. Poznamo gonila kot so: Bodi popoln / Bodi močan / Potrudi se / Ustrezi drugim / Pohiti. Tisti, ki imajo recimo močno gonilo, da nenehno želijo ustrezati drugim, se recimo izogibajo, da bi koga vznemirili. Težko se postavijo zase, težko rečejo NE, ipd.

Prav zato, ti želim sporočiti, da je počitek pomemben del regeneracije. Počitek je biološka potreba telesa. In vsekakor ga potrebuješ. In si vzemi čas zanj. Tudi zase. Pogovori se s trenerjem. Potrebno ti je poiskati način dela, ki ti bo ustrezal, da boš v treningih, gibanju tudi uživala. Potrebuješ tudi čas, da umiriš svoje misli, da jih zmoreš ujeti in ubesediti. Zabeležiti. Predlagam ti, da vzameš list papirja in jih torej tudi zabeležiš. Pisanje je namreč zdravilno. Je vzpostavljanje stika s sabo.

Upam, da si si zadnjič zabeležila tudi vse odgovore na vprašanja, ki sem ti jih napisala. Včasih, ko preteče nekaj časa, lahko namreč že bolj jasno vidimo rešitve.

Drago dekle, želim ti vse dobro. Želim ti, da zbereš pogum in moč, da si vzameš čas za počitek in pogovor. In to vsekakor zmoreš. In nikakor nisi lena. Marsikdo od odraslih namreč ne zmore vsakodnevnega tempa učenja in treninga, kaj šele nekdo, ki se intenzivno razvija v času adolescence.

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja