Površnost

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Pišeš, da je tvoj glavni problem površnost. Do sklepa si prišla na podlagi pisanja testov in ustnih ocenjevanj. Ocenjuješ, da so največja težava manjše napake, katerih običajno ne opaziš, posledično pa so ocene nižje, kot bi si želela. Ker se za šolske obveznosti zelo trudiš, se sprašuješ, kaj lahko storiš, da bi bila manj površna.

Za začetek velja poudariti, da si sigurno na pravi poti. To, da si zbrala pogum, zapisala svojo stisko in postavila vprašanje, je vsekakor korak bližje k zastavljenemu cilju. Super je, da prepoznaš, kje se pojavljajo težave, in da veš, kje je jedro problema. Kako pa si prišla do te ugotovitve? Si morda zaključek oblikovala sama, ali so ti s sugestijami naproti prišli kakšni profesorji/prijatelji? Verjamem, da se počutiš zelo neprijetno, če se zelo trudiš, se veliko učiš, razmišljaš, pripravljaš, nato pa ni vidnih pričakovanih rezultatov.

Povsem na mestu je ugotovitev, da zgolj z afirmacijami, kot je npr. »naslednjič bom bolj pozorna,« ne boš dosegla zastavljenega cilja. Seveda je dobro verjeti vase in razmišljati o pozitivnem izidu, pa vendar je za kaj več potrebno tudi nekaj storiti. Glede na to, da pišeš o površnosti, bi bilo smiselno da razmisliš o sledečem: Kako poteka tvoje učenje? Ali in kako preverjaš tvoje znanje? Kakšni so odmori med učenjem? Kaj te motivira pri učenju? Kako skrbiš za natančnosti pri učenju in reševanju testov? Ali narediš kakšno vajo za sproščanje pred ocenjevanjem oz. nasploh (dihalne tehnike, vizualizacija, joga, poslušanje glasbe … )? Kako se počutiš ob ocenjevanju? ipd.

Izkazovanje vednosti in dokazovanje znanja sta namreč zelo kompleksni zadevi, na kateri vplivajo številni dejavniki. Na posamezne dejavnike imamo manj, na posamezne več vpliva. Si morda razmišljala o učnih strategijah in stilih učenja? Razmišljam, da bi lahko ob branju prispevkov ugotovila, kateri stil učenja je tvoj stil in katere učne strategije bi bile zate najbolj ustrezne. Svetujem ti, da, ko končaš z učenjem, tudi preveriš, kako dobro si si zapomnila podatke oziroma razumela snov. To lahko storiš tako, da odgovarjaš na zastavljena vprašanja, brez pomoči učnega gradiva, pišeš eseje o snovi, oblikuješ zgodbice, se pogovarjaš o posamezni temi oziroma to narediš na tebi ljub način. Večkrat ko boš snov ponovila, bolj boš svoje znanje utrdila. Lahko se namreč zgodi, da so napake posledica manj utrjenega znanja.

Če misliš, da težave ne izhajajo iz področja učenja in utrjevanja snovi, pa je dobro razmisliti tudi o koncentraciji oz. zbranosti pri učenju in pisnem ali ustnem ocenjevanju. Pri obeh dejavnostih je zelo pomembno, da znamo ohraniti zbranost. Obstajajo nasveti in priporočila, kaj storiti, da bi le-to izboljšali. Kadar moramo biti zbrani, je pomembno okolje, v katerem smo. Predvsem, da v odločilnih trenutkih ni večjih motenj, ki bi lahko ovirale naše delo. Pri učenju npr. telefon TV, med ocenjevanjem pa pogovori sošolcev. Med delom se skušamo osredotočiti na izbrano temo oz. nalogo. Četudi so kakšne druge ideje bolj zanimive, je za uspešnost ključno usmeriti pozornost na izbrano snov. Smiselno si je narediti časovni načrt. Pri učenju npr. urnik učenja, ki vključuje tako prijetne kot manj prijetne dejavnosti, med ocenjevanjem pa delitev na naloge, ki jih bomo rešili najprej in te, ki jih bomo rešili na koncu.  Pomembno vlogo imajo tudi prehrana, gibanje in spanje. Nikakor ne pozabi na redne obroke, vsakodnevne aktivnosti in pa vsaj sedem ur spanca. Če slednjega ni, ti tudi intenzivno učenje ne bo prineslo željenega uspeha. Naloge skušaj reševati s pomočjo razumevanja. Zgolj memoriranje namreč včasih ne bo dovolj za višjo oceno. Slednje terjajo povezovanje in logično razmišljanje ter razumevanje snovi. Za uspešnost se lahko tudi nagradiš, npr. s kakšnim kakovostno preživetim popoldnevom ali pa preprostim risanjem kljukic na seznam. Izbira je tvoja. Seveda pa našteto ni vse. Odločiš se lahko, da boš v nadalje izvajala vaje za koncentracijo. Primer slednjih so npr. miselne igre kot sudoku, iskanje besed v mreži črk, iskanje razlik med dvema podobnima slikama, branje daljših besedil in pisanje obnove, pomnjenje pesmi in zgodb, črkovanje, razne socialne igre ipd. Morda se sliši zahtevo, ampak takšne vaje lahko poiščeš kar na spletu ali pa v kakšnih časopisih oz. revijah.  Za vsakih 5 rešenih vaj/iger, pa se npr. lahko nagradiš oz. si označiš zeleno kljukico za uspešno opravljeno delo. Tako boš videla, da se res trudiš še drugače doseči svoj cilj.

Seveda je težko, če ti za tvoje preverjanje na koncu zmanjka časa. Morda poskusi naloge reševati čim bolj temeljito. Beri besedo za besedo, jo skušaj razumeti in prični z reševanjem šele takrat, ko boš resnično razumela. Pogosto so namreč manjše napake, ki nas stanejo rezultatov, namreč plod nerazumevanja in prehitrega sklepanja. Kadar pa ti ostane nekaj časa za preverjanje rešitev, pa prav tako ne hiti, temveč počasi preleti naloge. Morda bolje, da kakovostno preveriš eno kot vse zelo na hitro.

Si se morda o tvoji težavi pogovorila s starši/skrbniki, prijatelji/cami, sorojenci, učitelji/cami oz. z osebami, ki jim zaupaš? Morda oni tvojo težavo vidijo kako drugače, vsaj način, kako bi bilo najbolje pristopiti k temu. Lahko kontaktiraš tudi svetovalno službo na gimnaziji, ki jo obiskuješ in jih prosiš za pomoč. Prepričana sem, da ti bodo skušali pomagati in te podpreti na tvoji poti.

V kolikor imaš še kakšno vprašanje, ti nanj z veseljem odgovorim. Sicer pa ti želim obilo uspeha na poti do zastavljenega cilja.

Srečno! 

Ana Boršič, mag. prof. pedagogike