Potrebna pomoči

Odgovor svetovalke:

Draga mladostnica.

Res je - ob rojstvu ne dobimo vsi enako "obetavnih" genetskih kart. Kolikor mi je znano iz aktualne strokovne in znanstvene literature, je dejstvo, da na svet med drugim pridemo različni tudi v tem, kako naše telo regulira energetsko enačbo, ki pa sicer še vedno velja za vse: če zaužijemo več energije, kot jo porabimo, se zredimo. In obratno.

Ampak to ne pomeni, da ti je karkoli vnaprej brezpogojno usojeno. Iz tvojega zapisa razberem, da se kar dobro poznaš, predvsem se zavedaš svojih šibkih točk, ko gre za skrb za lastno zdravje. To je že tričetrt poti! Poleg tega imaš motivacijo, da spremeniš, kar lahko. Potrebuješ samo bolj realistično strategijo. Kadar gremo na vse ali nič, je zelo velika verjetnost neuspeha. Če pa nekoliko prilagodimo pričakovanja, je uspeh že to, da smo pojedli 5 piškotov namesto cele škatle. In to je mnogo bolj življenjsko oz. praktično.

Telesna nevtralnost je ideja, da na svoje telo nehamo gledati kot na nekaj, kar mora biti takšno ali drugačno, ampak kot na nekaj, kar samo - je. V ospredje naj rajši stopijo njegove zmogljivoti. Kaj vse moje telo zmore in kako ga lahko podprem, da bo čim bolje in čim dlje zmoglo to, kar počne?

O dietah ne bi izgubljala besed in ti raje priporočam članek na naši spletni strani, ki ga je spisala zdravnica pediatrinja. V njem je odlično povzeto, kako hitro se lahko ujamemo v past različnih prehranjevalnih režimov, ki nemalokrat vodijo tudi v motnje hranjenja. V prispevku so tudi nasveti, kaj dejansko deluje. 

Stres pa je normalen spremljevalec življenja, zlasti ob bolj prelomnih obdobjih. In normalen del tega je tudi dejstvo, da se na stres ne bomo vedno odzvali najbolj zdravo. Po mojem si do sebe čisto prestroga. Za začetek si lahko postaviš torej bolj realne cilje. Na primer: ČIM VEČKRAT bom nehala jesti, ko ne bom več lačna - in ne šele, ko bom sita do grla. ČIM VEČKRAT bom šla spat uro prej. ČIM VEČKRAT bom telovadila 3-krat tedensko. In potem si samo še čestitaš vsakič, ko ti zadani cilj uspe. Ko pa ne, pa si rečeš: jutri je nov dan in nova priložnost, da spet uspe.

Tisto, kar šteje, so narejeni mali koraki na dolgi rok, doslednost in vztrajnost - ne številke na tehtnici. Šteje to, kar si ljubeče podariš, ne kar si sovražno očitaš.

Vse dobro ti želim!

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja