Pomoč prijatelju, ki ima samomorilska nagnjenja.

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Lepo, da skušaš pomagati prijatelju. Največ kar lahko narediš je to, da ohranjaš varen ter zaupen, razumevajoč, podporen odnos, ki ga imaš z njim. Prijatelju daj vedeti, da mu stojiš ob strani, da si tu zanj, da je v tvojih mislih, da se lahko obrne nate, da si mu na voljo za pogovor ... Kar se tiče pogovora o stiski je najbolje, da se prilagodiš prijatelju. S tem mislim na to, da se odzivaš glede na njegove potrebe oz. želje. V kolikor opaziš, da si želi dosti govoriti o tem, mu prisluhni, poskusi razumeti njegove občutke ter stisko, jih sprejeti. Na razumevajoč, suportiven način mu lahko predstaviš še druge konstruktivne načine reševanja poti iz stiske, ki jih oseba v stiski velikokrat ne vidi jasno. V kolikor še ni voden pri kliničnemu psihologu ali psihiatru, mu predlagaj, da se o tem pogovori še s strokovnjakom oz. ga spodbujaj, da redno obiskuje strokovno pomoč, saj je slednje bistvenega pomena. Velikokrat je v ozadju samomorilne stiske duševna bolezen, ki ni ustrezno prepoznana ali zdravljena.

Če se ti zdi oz. opaziš, da kljub temu, da nagovoriš, kako se počuti, pogovora o tem še ne zmore, bodi tam zanj, ter govori o temah za katere je odprt, počni z njim aktivnosti, ki so ga ali ga trenutno veselijo. Že samo dejstvo, da ni sam ter možnost pogovora o občutkih prinaša za osebe v stiski veliko razbremenitev.

V kolikor te bo zanj skrbelo ter boš opažala poslabšanje stanja pri njemu (ponovne aktivne suicidalne misli, načrt), svetujem, da se obrneš na strokovno pomoč.

Prilagam ti še dostop do članka, ki ni sicer neposredno vezan na tvojo tematiko, se mi zdi pa vseeno dober dodatek k odgovoru.

https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/kako-se-pogovoriti-s-prijateljem-v-stiski/

Kljub vsemu bi ti želela sporočiti še to, da pri vsem tem poskrbi tudi zase. Prijatelju vsekakor pomagaj, hkrati pa se zavedaj, da ni vse na tebi.

Patricija Kramaršek, mag. psihologije