Pomoč?

Odgovor svetovalke:

CoolDude, živjo.

Hvala, ker si z menoj delil svoje misli in občutja. Predstavljam si, da je ti ob tem, ko doživljaš takšne predstave, zelo težko. V tem ti nikakor ni treba biti sam.

Temu, kar si opisal, sicer rečemo vsiljive misli - so misli, ki jih ne doživljamo po naši želji in se v naš tok misli prikradejo same od sebe. Načeloma nimajo pri vseh ljudeh iste vsebine, je pa vsem skupno to, da so negativne narave. Vsiljive misli se lahko pojavijo kadarkoli tekom našega življenja in komurkoli. Pogosteje se sicer pojavijo v obdobjih, ko smo pod velikim stresom, ko se nam je zgodil kak večji življenjski dogodek, ko se nam je zgodil kak negativni dogodek. Se je tebi nedavno zgodilo kaj takšnega? Sicer se takšne misli pojavijo pogosteje tudi pri posameznikih, ki imajo bolj izrazite simptome anksioznosti in depresije.

Pomembno pa je tudi ločiti dejansko razmišljanje o tem, da bi storil samomor, in te vsiljive misli, ki imajo takšno vsebino - to pomeni, kot si tudi sam zapisal, da nimaš namere končati svojega življenja, se pa kljub temu srečuješ s takšnimi mislimi in to te v vsakdanu precej ovira. Takšne in drugačne vsiljive misli lahko z določenimi tehnikami preusmeriš v drugačne misli. Spodaj ti jih bom nekaj naštela in te spodbujam, da razmisliš in tehnike preizkusiš, saj za vsakega posameznika deluje najbolje kakšna druga, odvisno pa je lahko tudi od situacije, katera tehnika bi bila najbolj primerna.

Lahko poskusiš s tehniko analize misli - več si lahko prebereš na tej povezavi. Morda tale ne bo najbolj primerna, morda pa vseeno priporočam, da malce razmisliš, če se je zgodilo kaj v tvoje življenju, kar bi sprožilo te misli. Menim, da bi zate bila bolj primerna tehnika preusmerjanja misli, o čimer si lahko več prebereš tukaj - gre zato, da zavestno pretrgaš tok teh negativnih misli o smrti in se osredotočiš na nekaj drugega - na drugo misel, na nekaj fizičnega v tvojem okolju. Na prejšnji povezavi lahko najdeš tudi nekaj zvočnih posnetkov, ki te vodijo skozi postopek. Sicer niso primerni za čas med poukom, vendar pa poskusi kakšni prisluhniti, če se ti to zgodi izven šolskega okolja.

Če pa bi se kdaj znašel v situaciji, da bi bile te misli zate preveč obremenjujoče pa se vedno lahko obrneš na katero izmed kriznih številk:

TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111. Pokličeš lahko vsak dan med 12. in 20. uro - klic je brezplačen.

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123. Pokličeš jih lahko 24 ur na dan, vsak dan - klic je brezplačen.

Klic v duševni stiski 01 520 99 00. Pokličeš jih lahko vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj.

Ti klici niso obvezujoči, so ti na voljo, če se želiš nekomu zaupati, oziroma potrebuješ nekoga, da ti prisluhne v danem trenutku.

Seveda sem ti na voljo tudi jaz, če bi imel še kakšno vprašanje, ali če bi se želel pogovoriti še o kakšni možnosti, kako se soočiti s temi mislimi, če ti nobena od naštetih ne bi ustrezala.

Tukaj sem, smo, zate. Nisi sam.

 

Imam te v mislih,

Sara Holjević, dipl. psihologinja (un)