Pomoč

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena! 

Pišeš, da si izgubila motivacijo za šolo. Četudi se zavedaš, da te pred koncem šolskega leta čaka še kar nekaj obveznosti, imaš občutek, kot da ne moreš več.  Zanima te, kako se lahko v najkrajšem možnem času pripraviš za opravljanje šolskih obveznosti, da boš s svojim znanjem dosegla vsaj pozitivno oceno.

Zelo dobro je, da si se odločila poiskati pomoč. Mislim, da si s tem prestopila prag na poti do rešitve opisanega problema. Se ti je podobno zgodilo že kdaj prej, ali se prvič soočaš s takšnimi občutji? Si razmišljala o tem, zakaj je prišlo do tega? Ali pripisuješ to situacijo kakšnim posebnim dejavnikom ? Si se pogovarjala že s kakšnimi vrstniki, ki se jim morda dogaja podobno? Kako pa je bilo pretekla leta?

Vsekakor te lahko pomirim, da zagotovo nisi edina, ki se ji dogaja kaj takšnega, kot je upad motivacije. Dejavnikov, ki vodijo do tega, pa je res veliko. Verjamem, da ti je ne glede na razloge zelo neprijetno in da bi bila resnično vesela pomoči na tvoji poti.

Motivacijo lahko opišemo kot željo, ki nas vodi do uresničitve zastavljenega cilja. Običajno je zastavljen cilj naša motivacija za določena ravnanja. Seveda pa motivacije ni povsem enostavno razviti, saj nanjo vplivajo biološki, psihološki, čustveni in miselni dejavniki. Če na eni strani lahko z gotovostjo trdimo, da motivacije ne razvijemo »čez noč,« s preprostimi besedami, kot so npr. »sem motivirana« ali »želim si končati šolanje,« lahko na drugi strani z gotovostjo trdimo, da motivacija vsaj v običajnih razmerah ne upade »iz danes na jutri«. Za ilustracijo ti želim predstaviti naslednji primer. V kolikor je tvoj glavni cilj npr. končati razred oziroma letnik s pozitivnimi ocenami je tvoje vedenje usmerjeno k temu cilju. V primeru, da zapisanemu nadvlada kakšen drug cilj, pa je tvoje vedenje (razmišljanje, ravnanje) usmerjeno k temu. Si kdaj razmišljala o tvojih zastavljenih ciljih? Česa si v življenju želiš in kaj bi rada postala? Običajno lahko svoja dejanja lažje usmerjamo, v kolikor si jasno zastavimo svoj cilj. Dejstvo pa je, da je določene dejavnosti obvezno opraviti, četudi nam pot ni zanimiva in privlačna.

Si razmišljala o tem, čemu si tako utrujena? Misliš, da glavni razlog predstavljajo šolske obveznosti ali še kaj drugega? Bi dejavnosti, povezane s šolo, opisala kot tiste, ki jih želiš opraviti zaradi tvojih interesov? Ali zaradi tega, ker predstavljajo tvoje obveznosti, ki se jim ne moreš izogniti? Dejstvo je, da nam uresničitev zastavljenega cilja običajno predstavlja zadoščenje in nagrado. Seveda pa zgolj zastavljen cilj ni dovolj, pomembno je začrtati še pot do uresničitve cilja. Primer je lahko sledeč »Po opravljenih šolskih obveznostih si želim na izlet s prijatelji, zato se bom vsak dan učila vsaj dve uri. V kolikor snovi ne bom razumela, bom za pomoč prosila prijatelje in prijateljice.« Na ta način se lahko za manj prijetne dejavnosti motiviraš z bolj prijetnimi. Seveda to ni edini način, v kolikor pa ne gre drugače pa le poskusi. Seveda lahko pot do cilja zastaviš na drugačen način, saj moraš upoštevati tvoj urnik in tvoje potrebe. Več o učenju, motivaciji in zastavljanju ciljev si lahko prebereš tukaj: https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/ .

Za nadalje je dobro vedeti, da lahko upad motivacije preprečiš s postavljanjem realnih in dosegljivih ciljev. Za začetek si torej npr. ne naloži preveč obveznosti. Lahko ti je cilj, da se boš nadalje resnično učila dve uri na dan, za začetek pa poskusi z npr. eno uro učenja dnevno. Kakor si napisala, da bodo ocene vsaj pozitivne. Morda pa tovrstno uresničevanje »želja« in ciljev spodbudi nadaljnji razvoj motivacije. :)

Medtem pa le poskrbi, da boš odstranila moteče dejavnike. Si kdaj razmišljala o tem, da čas, ki bi ga lahko sicer porabila za učenje, opravljanje šolskih obveznosti, porabiš za socialna omrežja, elektronske naprave ali pa se npr. učiš v preveč glasnem okolju? Vse to in še kaj lahko pomembno vpliva na tvojo motivacijo. Žal namreč čudežna palica ne obstaja, tako da bo potrebno tudi za le pozitivno oceno vložiti nekaj truda in časa. Svetujem ti, da si odgovoriš na vprašanja, ki sem ti jih zastavila, razmisliš o sebi in tvoji prihodnosti ter prebereš priložene prispevke na prilepljeni povezavi. Morda pa sama najdeš še kakšno dobro idejo, kako lahko nadaljuješ v željeni smeri. Sicer pa so ti lahko v pomoč tudi nasveti vrstnikov, prijateljev, staršev ali skrbnikov, svetovalnih delavcev, učiteljev in drugih, ki jim lahko zaupaš. Morda boste z vrstniki skozi pogovor ugotovili, da se soočate s podobnimi težavami in skupaj oblikovali kakšno dobro rešitev.

Želim ti veliko poguma, sreče in uspeha. Če imaš še kakšno vprašanje, pa ti nanj z veseljem odgovorim. 

Lepo bodi!

Ana Boršič, mag. prof. pedagogike