Pogosta žalost, izguba motivacije ter apetita..

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Hvala, da si se obrnila na nas in nam zaupala svoje občutke in doživljanja. Iz opisanega čutim, da ti ni lahko in verjamem, da doživljaš močno stisko. Ubesediti svoje težave in poiskati pomoč je zelo težko in bi te rada pohvalila za ta velik in pomemben korak.

Iz tvojega zapisa berem, da si zelo zaskrbljena zase, ker problemi, ki te težijo, vztrajajo že več tednov. Pišeš, da je razmišljanje o minljivosti časa s sabo privedlo občutke žalosti in tesnobe. Opisuješ tudi občutke nemoči in ujetosti v času. Kot da si ujeta v razmišljanjih o preteklosti, razmišljanje o prihodnosti pa pri tebi vzbuja strah. Opazila si tudi spremembe pri motivaciji za delo, apetitu in občutkih »paranoičnosti«. Zdi se mi, da se v svojih občutkih in doživljanih počutiš osamljena in kot da ne veš, kaj bi točno počela in na koga bi se obrnila. Verjamem, da ti trenutno ni lahko in da je zelo težko biti v tvoji koži.

V svojem zapisu omenjaš, da ne moreš biti srečna. Zanima me, kaj zate pomeni biti srečna? Srečo namreč težko definiramo in je od vsakega posameznika odvisno, kaj vidi kot srečo. Spodbujam te, da poskušaš bolj specifično definirati, kaj bi te osrečilo. Priporočam, da se tega lotiš, tako da si zastaviš več manjših ciljev. Poskušaj razmisliti, kaj so stvari oz. aktivnosti, ki te delajo srečno. Kaj ti je v preteklosti prineslo občutek pomembnosti, uspešnosti in zadovoljstva? Morda so to kakšni hobiji, druženje s prijatelji … Kaj bi lahko naredila, da bi imela občutek, da si naredila nekaj v redu? Priporočam ti, da najprej ugotoviš katere so to aktivnosti in da jim potem načrtno nameniš več časa. Na primer, če je preživljanje časa v naravi nekaj, kar je zate pomembno in ti prinaša zadovoljstvo, potem si zastaviš cilj, da dvakrat tedensko preživljaš eno uro časa v sprehodu v naravi. Pomembno je, da so zastavljeni cilji konkretni, uresničljivi in smiselni zate. Če si postaviš takšne manjše korake, lažje se bo osredotočiti na sedanjost namesto preteklosti in prihodnosti. Tukaj bi ti lahko pomagale tudi različne tehnike preusmerjanja misli. Ko prepoznaš, da preveč razmišljaš o preteklosti, o prihodnosti ali o tebi nepomembnih stvareh, lahko preizkusiš tehnike preusmerjanja misli, ki bodo ti pomagale zmanjšati intenzivnost občutkov in pridobiti občutek kontrole. Opise tehnik in zvočne posnetke najdeš tukaj. Omenjaš tudi to, da se razmišljanje o težavah največkrat vrne zvečer. Takrat lahko uporabiš tudi različne tehnike sproščanja, ki jih najdeš tukaj. Takšne vaje ti lahko pomagajo sprostiti se in lažje zaspati. Dobra higiena spanja (vsaj 8 ur na noč) je tudi pomemben dejavnik tvojega počutja. Dodatno pa na tvoje počutje pozitivno vplivata tudi redna in zdrava prehrana ter redna telesna aktivnost.

Veseli me slišati, da kljub svoji stiski, v šoli najdeš trenutke, ko uživaš in ko ti je lepo. Toplo te spodbujam te, da se v šoli obrneš na šolsko svetovalno delavko. Iskanje pomoči je namreč ključni korak k boljšemu počutju in je znak tvoje moči in poguma, ne pa šibkosti. Svetovala bi ti tudi, da se o svojih doživljanjih odkrito pogovoriš s starši. Če bi ti bilo lažje, lahko prosiš tudi šolsko svetovalno delavko, da ti pri tem pomaga. Praviš, da si mami že nekoliko dala vedeti, da si v stiski. Mogoče bi njej lahko povedala vse, kar te teži. V stiski ni treba biti sam in zato te spodbujam, da razmisliš, komu bi lahko zaupala to, kar doživljaš Lahko pa pomoč poiščeš tudi med drugimi viri pomoči: https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/. Včasih se počutimo kot, da smo edini, ki doživljamo določene občutke, ko pa jih podelimo z drugimi, ugotovimo, da nismo edini in nismo sami. Spremembe razpoloženja so za obdobje mladostništva normalne in običajne. Vsi smo kdaj v stiski in takrat pomaga, če se lahko s kom pogovorimo. Težko je svoje težave zaupati drugim, vseeno pa te spodbujam, da poskušaš in vidiš, kako se boš potem počutila. Mogoče se katera od tvojih sošolk podobno počuti. Vse kar se ti dogaja, lahko doživlja povsem vsak izmed nas.

Zelo si pogumna, ker si se odločila govoriti o svojih stiskah! Zaslužiš si podporo in pomoč, da premagaš težave s katerimi se soočaš! Želim ti, da vztrajaš na poti iskanja rešitev.

Tukaj sem zate, če ti lahko še kako pomagam.

Pošiljam ti topel objem,

Jana Slaviček, dipl. psih. (UN)