Perfekcionizem

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Veseli me, da si svoje vprašanje zapisala na našo spletno svetovalnico. Praviš, da si zase ugotovila, da si perfekcionistka. Opažaš, da te perfekcionizem in težnja po popolnosti ovirata v vsakodnevnem življenju, občasno zaradi tega občutiš tudi tesnobo. O perfekcionizmu si nekaj že prebrala, zanima pa te, kako si lahko pomagaš.

Perfekcionizem je lastnost posameznika, pri kateri prevladuje težnja po popolnosti. Navadno z besedo perfekcionizem označujemo nagnjenje posameznika, da popolnost dosega prav on sam - npr. v šoli, v službi, pri športnih dosežkih itd. Ravno to izpostavljaš tudi ti v koncu svojega sporočila. Praviš, da ti je jasno, da nihče ni popoln, vseeno pa opažaš, da popolnost pričakuješ od sebe. Perfekcionizem lahko privede do negativnih posledic, ki se kažejo v obliki nezadovoljstva z lastnimi dosežki, izjemno težkega sprejemanja neuspeha, perfekcionisti pa sebe pogosto spravljajo v stresne in naporne situacije, pojavijo se lahko pretirane skrbi, tesnoba ter depresivnost.

Po drugi strani pa ima perfekcionizem lahko tudi določene pozitivne lastnosti. Perfekcionizem posameznika motivira, da ne obupa, da v svoje delo vloži veliko truda ter si ves čas prizadeva za odličnost. Perfekcionistični posamezniki so pogosto uspešni, stvari naredijo dobro, pogosto so tudi zelo natančni in uspešni pri prepoznavanju detajlov.

V kolikor je pri posamezniku perfekcionizem močno izražen, se lahko hitro zgodi, da negativne lastnosti perfekcionizma popolnoma prevladujejo nad pozitivnimi. Občutek imam, da tudi tebi ta težnja po doseganju popolnosti povzroča nekaj težav. V nadaljevanju ti bom poskušala predstaviti nekaj načinov, kako se s tem lahko soočiš.

Svetovala bi ti, da poskušaš trenirati nepopolnost. Kaj to pomeni? Dovoli si, da kdaj pa kdaj v določeno aktivnost ne vložiš svojih 150 procentov. Primer. Opusti zadnje pregledovanje narejenega ali pa zadevo le hitro preleti. Preskoči usmerjanje pozornosti v detajle, kadar to ni ključno. Aktivnost oz. nalogo zaključi prej. Pri vsem tem začni z majhnimi koraki. Le del neke naloge ali dejavnosti lahko narediš nekoliko manj popolno, kot to od sebe sicer zahtevaš. Čeprav boš v sebi še vedno čutila željo, da stvar ponovno preveriš, dodelaš, izboljšaš, si poskušaj reči, da si nalogo dovolj dobro opravila. Še vedno si uspešna, zadovoljna in čisto v redu, čeprav nekaj ni vrhunsko izdelano. Pomembno je, da v sebi krepiš občutek zadovoljstva s sabo, četudi nekaj ni popolno.

Pri tem si lahko pomagaš tudi s svojimi mislimi. Pogosto so namreč naša čustva in tudi telesni občutki posledica našega razmišljanja. Misli lahko usmeriš v naslednje afirmacije: Tudi tako je v redu. Dobro sem naredila. Odlično mi gre. Zdaj je dovolj dobro. Povej si, da je dovolj, da je naloga dobro opravljena, ni pa potrebno, da je najboljša ali popolna. Pri perfekcionističnih posameznikih je pogosto tudi črno belo razmišljanje. To pomeni, da je nekaj bodisi popolno in vrhunsko ali pa sploh nima smisla. Poskušaj se zavedati dimenzije, ki gre od npr. zelo slabo opravljene naloge do zelo dobro opravljene. Ni treba, da si vedno na skrajnem koncu dimenzije pri zelo dobro opravljenem. Morda je za nekatere naloge dovolj, da si že na polovici te dimenzije.

Svetujem ti tudi, da poskusiš z nekaterimi tehnikami miselne restrukturacije. Preoblikovanje miselnih vzorcev, pri čemer ti sicer lahko pomaga tudi psiholog ali psihoterapevt, ti bo pomagalo, da spremeniš načine mišljenja, le-to pa bo imelo vpliv tudi na tvoja dejanja in občutke. Bistvo je v tem, da za določeno misel, ki ni resnična oz. te obremenjuje (npr. nisem dovolj dobra), iščeš dejavnike, ki potrjujejo misel, dejavnike, ki jo zavračajo, alternativne razlage za določeno misel, na koncu pa poskušaš oblikovati misel, ki bo bolj resnična oz. veljavna. V koliko bi želela, da ti o tem napišem več, mi sporoči! Prilagam pa še povezavo, kjer si lahko prebereš več o tem: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/analiza-misli-ali-izzovi-svoje-anksiozne-misli/.

Upam, da ti bo vsaj kakšen izmed nasvetov prišel prav. Držim pesti, da ti bo šlo dobro!

Lea Prinčič, mag. psihologije