Organizacija časa

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

moj odgovor je nekoliko daljši, zato upam, da se ti uspe prebiti do konca.

Zaupala si nam, da se soočaš z velikimi obremenitvami v šoli. Pravzaprav te pri tem čisto razumem, saj se tudi sama spomnim iz srednješolskih pa tudi kasneje študijskih let, kako zelo obremenjujoče so lahko vse šolske obveznosti, ki so pogosto nagnetene zelo blizu druga ob drugi. Predstavljam si, da ob tem včasih občutiš tudi raztresenost, nemoč, izgubljenost, »preplavljenost« z vsemi obveznostmi, še posebej, ko je govora o predmetih, ki ti sicer morda ne ležijo preveč (sama izpostavljaš matematiko, kemijo in fiziko).

Sprašuješ se, kako vzdrževati motivacijo za učenje in opravljanje šolskih obveznosti, ko se te naberejo in je vsega enostavno preveč. Sama si izpostavila željo po boljši organizaciji šolskih obveznosti. Dobra organizacija nam je res lahko v veliko pomoč, tako na učnem kot tudi drugih področjih v življenju, saj resnično prispeva k večji učinkovitosti in uspešnosti.

Na spletni strani #Tosemjaz najdeš številne super prispevke na temo učenja, vse od raznih tehnik za povečanje motivacije, organiziranosti, upravljanja s časom, ...

Sama bi se v odgovoru morda želela malo bolj osredotočiti na tvoj strah pred matematiko, kemijo in fiziko, ki, kot uspem razbrati iz tvojega zapisa, pravzaprav močno zavira tvojo motivacijo za učenje in prinaša odpor do teh predmetov. Zapisala si, da pri drugih predmetih sicer nimaš večjih težav z učenjem, ko se enkrat spraviš zraven, pri teh predmetih, pa ti to ne uspe, saj te oblijeta strah in jok. Izgleda, kot da si razvila tako imenovano naučeno nemoč – gre za pomanjkanje samozavesti, nizko motivacijo, šibko vztrajnost in prepričanje v lastno nesposobnost oziroma vnaprejšnje pričakovanje neuspeha, zaradi česar se potem teh aktivnosti sploh ne lotimo. Preko negativnih izkušenj začnemo nase gledati kot na žrtev, ki ne zmore obvladati situacije oziroma nad njo nima nadzora. Tvoj strah pred neuspehom vodi v občutke nemoči in upada motivacije za učenje. Ta strah in negativne občutke, misli in druga neprijetna čustva lahko poskusiš premagati. Kako si lahko pomagaš?

Pred učenjem se poskusi umiriti, sprostiti – to lahko narediš s pomočjo tehnik sproščanja – najdeš jih tukaj.

Ena od omenjenih tehnik sproščanja je tudi tehnika vizualizacije oziroma predstavljanje nekaj lepega, prijetnega. Poskusiš lahko tudi z razmišljanjem o tvojih močnih področjih, dosežkih in dosedanjih uspehih v šoli.

Dodatno lahko poskusiš tudi s tehnikami preusmerjanja misli. Ko te zagrabi panika pred učenjem, si lahko pomagaš s temi tehnikami.

Po tem, ko se umiriš in svoje misli preusmeriš v sedanjost, pa te spodbujam, da pričneš z majhnimi koraki. Vsak dan po šoli si na primer samo preletiš snov, ki ste jo tisti dan pri matematiki, kemiji oziroma fiziki obravnavali. Brez večjih pričakovanj, da moraš tisti dan to snov že obvladati. Torej to na začetku še ne rabi biti tisto pravo, aktivno učenje, pač pa zgolj hiter prelet snovi. S tem boš počasi pridobila pozitivne izkušnje in dokaz, da zmoreš.

Na tej točki želim dodati le še manjši pomislek, ki se mi je utrnil med prebiranjem tvojega zapisa. Ta pomislek se navezuje na tvoja pričakovanja glede uspeha v šoli. Matematika, kemija in fizika so bolj naravoslovni predmeti. Ti morda bolj ležijo družboslovni predmeti? Nikar na pozabi, da smo si med seboj različni in če nam nekatera področaj ne ležijo tako kot druga, ni smiselno, da si postavljamo previsoke cilje in od sebe pričakujemo preveč, ker lahko previsoki cilji le zbijejo našo motivacijo. Pomembno je torej to, da si postavimo realistične in dosegljive cilje.

Ob vsem tem ne pozabi še na prosti čas in aktivnosti, ki te veselijo. Tudi ta čas sprostive je izjemno pomemben za našo dobro počutje in motivacijo za učenje. Tudi ko imaš v šoli izjemno natrpan urnik, najdi čas za sprostitev.

Kot drug izziv s katerim se soočaš, si izpostavila še tesnobo v socialnih situacijah. Če razumem pravilno, je ta prisotna ob interakciji z drugimi ljudmi. Torej občutiš tesnobo, ko greš v knjižnico ali trgovino, prav zaradi potencialnih interakcij z ljudmi? Spodbujam te, da spremljaš svoje misli v takih situacijah. O čem razmišljaš? Kakšna čustva in telesne občutke doživljaš? Nato te misli izzovi. So resnične? Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi? Kako se ob tem vedeš? Se poskusiš takih situacij izogniti? Izogibanje je pravzaprav največji sovražnik napredka pri tem. Preko izogibalnih vedenj dobimo potrdilo, da smo varni, ko se takim situacijam izognemo, s čimer se naš strah le veča. Kaj pričakuješ, da se bo v socialnih situacijah zgodilo? Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi in kakšna je verjetnot, da se to dejansko zgodi? Poskusi se namensko, a počasi izpostavljati takim situacijam. Korak za korakom. Oblikuješ si lahko lestvico – od socialne situacije, ki je zate najmanj stresna, do tiste, ki ti predstavlja njavečji strah. Potem pa te stopničke postopoma premaguj. Več dobrih izkušenj, kot imamo, manjši je strah.

Tudi v takih situacijah pridejo v poštev tehnike preusmerjanja misli. Na primer tehnika STOP, kjer črke predstavljajo korake: S = stop, se ustavim; T = trenutek za dihanje, spremljaj svoj dih; O = opazuj svoje misli, čustva, telesne občutke, okolico; P = pojdi naprej. S pomočjo tega se lahko »prizemljiš« in umiriš. Lahko si pomagaš tudi z drugimi tehnikami sproščanja in preusmerjanja misli.

Ker se je tako učnih težav, kot tudi težav s tesnobo včasih težko lotiti sam, se lahko vedno obrneš na šolsko svetovalno službo, kjer lahko skupaj postopoma dosegate spremembe. Seveda sem ti pa za dodatna vprašanja na voljo tudi sama.

Lepo te pozdravljam,

Amadeja Jurič, mag. psihologije