Norčevanje

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Najprej hvala, da si se obrnila na našo svetovalnico in nam zaupala svoje težave. Žal mi je, da se ti dogaja opisano. Verjamem, da ti je ob tem zelo hudo, sploh, ker se opisano dogaja že kar nekaj let.

Napisala si, da si že povedala svoji razredničarki, ampak se ni nič spremenilo. Si se morebiti poskusila obrniti na kakšnega drugega učitelja/učiteljico, ki mu zaupaš? Če še nisi, bi ti svetovala, da zaupaš težave tudi svojim staršem (kakšen dodaten nasvet o tem, kako staršem povedati za težave, lahko najdeš tudi na naslednji spletni strani: https://www.tosemjaz.net/razisci/druzina-prijatelji-in-vrstniki/mami-oci-imam-problem-se-lahko-pogovorimo/). Potem lahko skupaj s starši poveste razredničarki, mogoče bo to pomagalo. Druga možnost je tudi, da se obrneš na šolsko svetovalno službo in zaupaš težave šolski psihologinji ali socialni delavki. Ob tem bi ti rada povedala tudi to, da je spregovoriti o nasilju, ki se ti dogaja, edino pravilno in da to ni tožarjenje. Pri tožarjenju želimo sebe prikazati kot boljše kot smo ali nekoga spraviti v težave. Ko pa poročamo o nasilju, je naš cilj, da zaščitimo sebe ali nekoga drugega.

Omenila si, da nikoli nisi storila nič slabega sošolcem in ne veš, zakaj to počno. Vedi, da ti nisi kriva, da se ti to dogaja. Tudi če se z vsemi v razredu ne razumeš najbolje oz. niste najboljši prijatelji, to še ni opravičilo ali razlog, da lahko nekdo izvaja nasilja. Povsem normalno je (in v vseh razredih je tako), da se nekateri med seboj razumejo bolje kot z drugimi. In tudi v življenju nasploh je tako, da se ne razumemo z vsemi enako dobro.

Če ti je v redu o tem pisati, bi te prosila, če bi lahko malo bolj opisala, kaj točno se dogaja, zakaj se ti norčujejo. Napisala si, da ti nisi direktno omenjena, ampak da veš, da se norčujejo iz tebe. Se je v 5. razredu, ko se je to začelo, kaj specifičnega zgodilo in se od takrat naprej norčujejo? (Na naši spletni svetovalnici je drugače možnost, da na začetku sporočila napišeš, da želiš, da vprašanje ni javno objavljeno. Tako bom vprašanje videla samo jaz, če bi ti bilo tako lažje.)

Če boš kdaj začutila hudo stisko, ti priporočam, da se obrneš na enega izmed naslednjih virov pomoči (so anonimni in brezplačni):

o   Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (deluje vsako noč od 19h do 7h zjutraj)

o   Telefonsko svetovanje Samarijan: 116 123 (deluje 24 ur na dan)

o   TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (deluje vsak dan od 12h do 20h).

Vesela bom, če se še kaj oglasiš. Mislim nate in držim pesti, da se bodo težave kmalu rešile!

Sara Seršen, dipl. psihologinja (UN)